Ogenj: definicija, nastanek, vrste in nevarnosti

Ogenj je kemična reakcija, pri kateri se sproščata svetloba in toplota. Gre za oksidacijsko reakcijo (gorenje), pri kateri gorivo reagira z oksidantom (običajno zrakom, torej kisikom) in sprosti energijo. Ogenj je lahko koristno orodje (kuhanje, ogrevanje, industrijski procesi), hkrati pa je lahko zelo nevaren: zaradi njega lahko hiše, drevesa in druga premoženja zagorijo in zgorijo v pepel. Gozdni požari so posebej škodljivi, saj se hitro širijo in v nekaj minutah uničijo obsežna območja. Vsako leto zaradi požarov umrejo ljudje ali utrpijo hude poškodbe.

Nastanek gorenja

Za začetek gorenja so običajno potrebni trije osnovni dejavniki, znani kot požarni trikotnik: gorivo, toplota (temperatura vžiga) in oksidant (kisik). Če se katera od teh sestavin odstrani, ogenj ugasne. V naprednejši razlagi se pogosto omenjajo tudi prosti radikali, zato se včasih govori o požarnem tetrahedru.

Ogenj lahko prižgemo na različne načine: dolgotrajno drgnjenje palic, uporaba kremena in jekla, vžigalice ali vžigalniki. Sonce samo ne ustvarja ognja na način, kot ga poznamo pri gorenju — Sonce proizvaja energijo v procesu jedrske fuzije, kjer se atomi vodika združujejo in sproščajo energijo. Kljub temu lahko močna sončna svetloba (na primer preko povečevalnega stekla) zaradi zbranega žarišča sproži vžig gorljivih materialov.

Kaj nastaja pri gorenju

Ob gorenju nastajajo plini, pare in delci, najpogosteje ogljikov dioksid (CO2), vodna para, saj pa pri nepopolnem gorenju nastaja tudi ogljikov monoksid (CO) — zelo strupen in smrtno nevaren plin. Nastaja tudi dim, saj so v dimu trdni delci in strupene snovi, ki lahko škodujejo zdravju.

Vrste ognja

• Gorenje trdih snovi (les, papir, tekstil) — odlikuje ga prisotnost ognja in žerjavice.
• Gorenje tekočin (goriva, olje) — lahko se hitro širi, pri gašenju je pogosto potrebna pena ali smrtno odpornost na vodo.
• Gorenje plinov (metan, propan) — eksplozivno in hitro se razširi, zahteva nadzor nad dovodom plina.
• Kovinsko gorenje (natrij, magnezij) — zahteva posebne praške in ne reagira z vodo.
• Električni požari — nastanejo zaradi kratkega stika ali napak v instalacijah in pri gašenju zahtevajo izolacijo napetosti; ne uporabljajte vode na vhoda z živim tokom.

V praksi se požari kategorizirajo po razredih (A, B, C, D, F), pri čemer ima vsak razred svoj način gašenja in primeren tip gasilnika.

Nevarnosti ognja in dim

• Burna telesna poškodba: opekline različnih stopenj.
• Dim in strupeni plini: zadušitev ali zastrupitev z ogljikovim monoksidom.
• Strukturni porušitev: požari lahko oslabijo nosilne konstrukcije in povzročijo zrušitve.
• Okoljska škoda: izguba gozda, habitatov, erozija tal, onesnaženje zraka.
• Gospodarska škoda: izguba premoženja, motnje v industriji in infrastrukturi.

Preprečevanje in gašenje

Preprečevanje požarov vključuje, med drugim:

• redno vzdrževanje električnih in ogrevalnih inštalacij;
• hranjenje vnetljivih snovi v varnih posodah in prostorih;
• upoštevanje varnostnih pravil pri kuhanju in uporabi odprtega ognja;
• odstranjevanje odvečne suhe vegetacije pri hišah in okoliščinicah za zmanjšanje nevarnosti gozdnih požarov;
• namestitev dimnih alarmov in redno preverjanje gasilnikov.

Pri gašenju požarov so osnovne metode:

• odstranitev goriva (ustavitev dovoda goriva ali evakuacija okolice);
• izklop kisika (dušenje, gasilne zavese, prekrivanje z gasilno odejo pri manjših požarih);
• hlajenje (voda ali pena za hlajenje in zmanjšanje temperature pod temperaturo vžiga);
• uporaba kemičnih gasilnikov (CO2, prah, pena) glede na razred požara.

Pomembno je vedeti, da voda ni primerna za vse vrste požarov: ne uporabljajte vode pri požarih z vnetljivimi olji ali pri aktivnih električnih napakah, saj lahko voda prenaša tok in spodbuja širjenje ognja ali povzroči električni udar.

Kaj storiti v primeru požara

• Ocenite nevarnost in pokličite pomoč (npr. številko za nujne primere v vaši državi).
• Če je mogoče, uporabite primeren gasilnik ali gasilno odejo za manjši požar.
• Ob večjem požaru se umaknite, zaprite vrata za seboj, da upočasnite širjenje dima, in takoj evakuirajte zgradbo.
• Ne vračajte se v gorečo zgradbo zaradi premeta ali predmetov — najprej poskrbite za varnost.

Ogenj je močna naravna sila: pravilno razumljena in uporabljena je koristna, nepravilno obvladovana pa lahko povzroči velike poškodbe in smrt. Zato so znanje o nastanku, vrstah in pravilnem ukrepanju ključni za varnost posameznikov in skupnosti.

Nadzor

V nekaterih taborih je taborni ogenj; okoli tabornega ognja je običajno nekaj polen, da se ne bi razširil.

Gasilci so ljudje, ki so posebej usposobljeni za nadzor in ustavljanje požarov. Prav tako rešujejo žrtve požarov.

Ogenj za gorenje potrebuje tri stvari: kisik, gorivo in toploto. Gorivo je lahko les, drva, premog, olje ali katera koli druga snov, ki zlahka oksidira. Ko ogenj gori, ustvarja lastno toploto. Tako lahko ogenj še nekaj časa gori sam od sebe.

Požar lahko ustavite na tri različne načine:

• Gorivo je mogoče odstraniti. Če ogenj izgoreva z vsem gorivom in odstranimo dodatno gorivo v bližini, ogenj preneha goreti.
• Kisik je mogoče odstraniti. To se imenuje "zadušitev" požara. Ogenj ne more goreti v vakuumu ali če je pokrit z ogljikovim dioksidom.
• Toplota se lahko odstrani. Najpogostejši način odstranjevanja toplote je uporaba vode, ki absorbira toploto in ugasne ogenj.

Vendar nekaterih ognjev ni mogoče zadušiti, na primer magnezijevega ognja. Ti lahko gorijo v ogljikovem dioksidu, dušiku in nekaterih drugih elementarnih spojinah. Ne morejo pa goreti v žlahtnih plinih, kot je helij.

Notranji kamin ščiti dom pred ognjem, ki ga ogreva

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je požar?

V: Kako nastane požar?

V: Kaj so plameni?

V: Zakaj je ogenj hkrati koristen in nevaren?

V: Kakšno škodo povzročajo gozdni požari?

V: Kako ljudje umrejo zaradi požara?

V: Kako lahko nastane požar?

Išči po črki