Premog

Zgodovina

Premog je bil najpomembnejše gorivo industrijske revolucije. V 20. stoletju je bil premog pomemben del železniškega tovornega prometa v Združenem kraljestvu, saj je predstavljal večji del tovora več podjetij. V začetku 21. stoletja so v Združenem kraljestvu in več drugih državah zaprli večino elektrarn na premog, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov.

Britanska premogovišča v devetnajstem stoletju.

Različne vrste premoga in njihov nastanek

Rastlinski material se pod ustreznimi pogoji postopoma pretvori v

1. Šota še ni premog.
2. Lignit (rjavi premog) je najbolj umazan premog, ki vsebuje približno 60-70 % ogljika in se uporablja kot gorivo za proizvodnjo električne energije. Jet je kompaktna oblika lignita, ki se včasih polira in se že dolgo uporablja kot okrasni kamen.
3. Sub-bituminozni premog se uporablja kot gorivo za proizvodnjo električne energije s paro. Je tudi vir lahkih aromatskih ogljikovodikov za industrijo kemične sinteze.
4. Bituminozni premog je gosta kamnina, črne barve, včasih tudi temno rjave. Gre za razmeroma mehak premog, ki se zlahka in hitro lomi in gori. Uporablja se kot gorivo v elektrarnah ter za proizvodnjo toplote in električne energije, za kovaštvo in za proizvodnjo koksa.
5. Parni premog se je nekoč pogosto uporabljal kot gorivo za parne lokomotive. Pri tej specializirani uporabi ga v ZDA včasih imenujejo morski premog. Mali parni premog (dry small steam nuts ali DSSN) se je uporabljal kot gorivo za ogrevanje vode v gospodinjstvih.
6. Antracit je trši črni premog s sijajnim leskom. Gori dlje in se uporablja predvsem za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov.
7. Grafit težko gori in se ne uporablja tako pogosto kot gorivo. Še vedno se uporablja v svinčnikih, pomešan z glino. V prahu se lahko uporablja kot mazivo.

Splošno prepričanje je, da je končni rezultat tega procesa diamant, vendar to ne drži. Diamant je ogljik, vendar ne nastane iz premoga.

Premog vsebuje nečistoče. Uporaba je odvisna od posameznih nečistoč. Koksni premog ima malo pepela, žvepla ali fosforja. Ti bi pokvarili železo, izdelano v visokem pečevju.

Plast bituminoznega premoga ob morju v Novi Škotski

Okoljski problemi

Pri zgorevanju premoga se na enoto energije sprosti skoraj tretjino več ogljikovega dioksida kot pri nafti in 80 % več kot pri zemeljskem plinu. Skoraj polovica ogljikovega dioksida, ki ga povzročijo ljudje, nastane zaradi kurjenja premoga, zato je ta največji posamezni vzrok globalnega segrevanja. Premog prispeva h kislemu dežju in smogu, zlasti če se kuri brez čistilnih naprav. Pri izgorevanju premoga se sproščajo strupene kemikalije, vključno s sajami, živim srebrom in ogljikovim monoksidom, ki prispevajo k boleznim, kot sta rak in astma, tako pri ljudeh kot pri divjih živalih. Pridobivanje premoga, zlasti odstranjevanje vrhov gora, lahko poškoduje velika območja zemlje in uniči naravne habitate. Premog višjih razredov gori čistejše kot premog nižjih razredov, čeprav še vedno onesnažuje več kot druga goriva. Poleg onesnaževanja zraka pri izgorevanju premoga nastaja tudi strupen premogovni pepel, ki lahko povzroči onesnaženje vode, če se slučajno sprosti v okolje. Po svetu gori več podzemnih rudniških požarov. Pri teh podzemnih požarih se v zrak sprošča strupen dim, lahko pa povzročijo tudi porušitev tal nad njimi. Mesto Centralia v Pensilvaniji je bilo zaradi podzemnega požara v premogovniku evakuirano in je zdaj zapuščeno.

Smrtni primeri in bolezni zaradi onesnaževanja

Težko je navesti natančne podatke o vplivu premoga na zdravje. Trdijo, da zaradi premoga vsako leto predčasno umre več kot 800 000 ljudi, na milijone ljudi pa zboli. Rudarji premoga zaradi izpostavljenosti premogovnemu prahu pogosto zbolijo za pljučnico (bolezen črnih pljuč).

Zgorevanje premoga povzroča veliko onesnaževanje zraka.

Protesti proti premogu

Nasprotovanje onesnaževanju s premogom je bil eden glavnih razlogov za začetek sodobnega okoljskega gibanja v 19. stoletju.

Protest proti poškodbam Velikega koralnega grebena zaradi podnebnih sprememb v Avstraliji


Drevesne hišice za protest proti sečnji dela gozda Hambach zaradi površinskega rudnika Hambach v Nemčiji: sečnja je bila leta 2018 ustavljena

Vrhunski premog

Vrhunec premoga pomeni leto, v katerem se izkoplje ali sežge največ premoga. Številne države so že presegle svoj vrh premoga, na primer Nemčija leta 1985 in Združene države Amerike leta 2008. Te države zdaj kopljejo in kurijo manj premoga. Vendar Kitajska še vedno izkopava veliko premoga in pomaga nekaterim državam, kot je Pakistan, da izkopavajo več premoga in gradijo več elektrarn na premog. Zato je leto največjega porabe premoga na svetu morda že mimo.

Svetovna poraba premoga

Energija

V primerjavi z drugimi neobnovljivimi viri energije je premog neučinkovit in proizvaja velike količine toplogrednih plinov. Premog je pogosto dostopen in poceni.

• Premog zagotavlja približno četrtino svetovnih potreb po ogrevanju.

Električna energija

• Elektrarne na premog proizvedejo 37 % svetovne električne energije.

Industrija

• Skoraj 70 % svetovne proizvodnje jekla je odvisno od izgorevanja premoga.

Države

Največja svetovna proizvajalka premoga je Kitajska, ki letno proizvede približno 4 milijarde ton premoga, sledijo Indija, Združene države Amerike, Avstralija, Indonezija in Rusija, vsaka z manj kot milijardo ton. Največji izvoznik je Avstralija, največji uvozniki pa so Kitajska, Indija in Japonska.

Folklora

V nekaterih kulturah Božiček slabo vzgojenim otrokom za božič prinese premog. Ta legenda izvira iz viktorijanskih časov, ko je bilo običajno, da se v kaminu namesto drv kuri premog. Otroci, ki niso dobili igrač, so dobili vsaj premog, da so se ogreli.

Sorodne strani

• Pridobivanje premoga