Kisli dež
Ena od največjih težav današnjega časa je kisli dež, ki ima lahko uničujoč učinek na vse organizme, ki živijo na Zemlji. Kisli dež je dež, ki je nenavadno kisel in zelo jedek. To je dež z visoko vsebnostjo vodikovih ionov (nizek pH). Opredelimo ga lahko kot "deževnico, katere pH je nižji od 5,6".
Kisli dež ima lahko škodljive učinke na rastline, živali in ljudi. Nastane, ko se v ozračje sprostijo plinaste spojine amonija, ogljika, dušika in žvepla. Veter te pline odnese visoko v nebo. Tam spojine reagirajo z vodo v ozračju in nastanejo kisline. Leta 1852 je Robert Angus Smith v Manchestru dokazal povezavo med kislim dežjem in onesnaženostjo ozračja. Izraz "kisli dež" je skoval leta 1872.
Vzroki
Kisli dež nastane zaradi mešanja kislin z zrakom. Največji vir kislin je žveplov dioksid. Kislina v ozračju nastaja tudi zaradi ogljikovega dioksida in različnih dušikovih oksidov. Te kemikalije so naravne in umetne.
Obstajajo različni naravni vzroki, kot so plini iz vulkanov. Vendar pa naj bi večino kislega dežja povzročali ljudje, ki onesnažujejo zrak. Ljudje so začeli proizvajati več kislih plinov, ko so začeli graditi tovarne in elektrarne. V teh stavbah ter hišah in vozilih se kuri premog ali nafta, ki vsebujeta žveplo. Pri tem se v zrak sproščajo plini, ki povzročajo kisli dež. Vlade si od 70. let prejšnjega stoletja prizadevajo zmanjšati količino žvepla, ki se sprošča v Zemljino ozračje, in do zdaj so imele dobre rezultate. Vendar pa je čiščenje dima iz tovarn in elektrarn drago. Leta 2001 je Velika Britanija še vedno proizvedla približno pet milijonov ton teh plinov na leto, Kitajska pa 18 milijonov ton. Združene države Amerike so takrat proizvedle več kot 20 milijonov ton, leta 2010 pa se je ta količina zmanjšala na 8,1 milijona ton.
Kisli dež uničuje drevesa. Kisli dež uničuje tudi ribe.
Kisli dež je lahko tudi naravni vzrok. Kisline lahko na primer nastanejo zaradi dušikovih spojin, ki jih povzroči strela, ob izbruhih vulkanov pa se lahko v ozračje sprosti žveplov dioksid.
Kisli dež ima uničujoč vpliv na gozdove, sladko vodo in tla. Uničuje žuželke in vodne organizme ter povzroča škodo na stavbah in vpliva na zdravje ljudi. Zaradi jedke narave kislin poškoduje tako nežive stvari kot tudi žive organizme.
Učinki
Kisli dež ima uničujoč vpliv na gozdove, sladko vodo in tla. Uničuje žuželke in vodne organizme ter povzroča škodo na stavbah in vpliva na zdravje ljudi. Zaradi jedke narave kislin poškoduje tako nežive stvari kot tudi žive organizme.
Kisli dež zastruplja reke in jezera. Ribe in druge živali ne morejo živeti v kisli vodi. Prav tako je škodljiv za stavbe, saj kislina poškoduje kalcijev karbonatni kamen. Kislina ga raztopi. Kisli dež je poškodoval številne stavbe in spomenike.
Posledice
Pri kislem dežju se odlagajo vodne kisline, kisli plini in kisle soli.
Kisle usedline so sestavljene iz dveh delov: mokrega in suhega.
✓ Mokro usedanje se nanaša na kisel dež, meglo in sneg.
✓ Suha depozicija se nanaša na kisle pline in delce.
✓ Polovica kislin v ozračju pade nazaj na zemljo s suhim usedanjem.
Kisli dež je regionalni problem onesnaževanja zraka. Najbolj prizadeta sta Kanada in severozahod ZDA. Povprečni pH padavin, zabeleženih v Torontu februarja 1979, je bil 3,5. Leta 1989 je imela megla v Los Angelesu pH celo 2,2. Do zdaj pa je rekord najbolj kislega dežja v ZDA v mestu Wheeling v Zahodni Virginiji, kjer je bil pH celo 1,4.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kisli dež?
O: Kisli dež je dež, ki je nenavadno kisel in zelo jedek. To je dež z visoko vsebnostjo vodikovih ionov (nizek pH).
V: Kakšna je vrednost pH kislega dežja?
O: Vrednost pH kislega dežja je manjša od 5,6.
V: Kako lahko kisli dež vpliva na organizme, ki živijo na Zemlji?
O: Kisli dež ima lahko škodljive učinke na rastline, živali in ljudi.
V: Kaj povzroča kisli dež?
O: Kisli dež nastane, ko se v ozračje sprostijo plinaste spojine amonija, ogljika, dušika in žvepla.
V: Kako se spojine, ki povzročajo kisli dež, sproščajo v ozračje?
O: Spojine, ki povzročajo kisli dež, se v ozračje sproščajo pri človekovih dejavnostih, kot so kurjenje fosilnih goriv in industrijski procesi.
V: Kdo je skoval izraz "kisli dež"?
O: Izraz "kisli dež" je leta 1872 skoval Robert Angus Smith.
V: Kakšno povezavo med kislim dežjem in onesnaževanjem ozračja je leta 1852 odkril Robert Angus Smith?
O: Leta 1852 je Robert Angus Smith v Manchestru odkril povezavo med kislim dežjem in onesnaženostjo ozračja. Odkril je, da plinasta onesnaževala, ki reagirajo z vodo v ozračju, povzročajo kisli dež.
