Človek (Homo sapiens): biološki in družbeni pregled

Človek se po rojstvu dolgo razvija. Njihovo življenje je manj odvisno od instinktov kot pri drugih živalih in bolj od učenja. Ljudje se tudi rodijo z možgani, ki niso tako dobro razviti kot pri drugih sesalcih. Zaradi tega je otroštvo nenavadno dolgo, zato je družinsko življenje pomembno. Če bi bili njihovi možgani ob rojstvu bolje razviti, bi bili večji, to pa bi otežilo rojstvo. Pri rojstvu mora otrokova glava skozi "porodni kanal", prehod skozi materino medenico.

Številne živali se med seboj sporazumevajo z znaki in zvoki. Ljudje pa imamo zapleten sistem, imenovan jezik. Ta jim omogoča izražanje idej z besedami. Ljudje so sposobni oblikovati abstraktne ideje in jih posredovati drugim. Človeški jezik lahko izraža stvari, ki jih ni, ali govori o dogodkih, ki se v tistem trenutku ne dogajajo. Stvari so lahko drugje, dogodki pa so se lahko zgodili tudi na drugem kraju ali v drugem času.

Nobena znana žival nima tako izpopolnjenega komunikacijskega sistema, kot je človeški jezik. Ljudje z uporabo besed pri medsebojnem sporazumevanju ustvarjajo zapletene skupnosti z zakoni, tradicijami in običaji. Ljudje radi razumejo svet okoli sebe. Stvari poskušajo razložiti z miti, znanostjo in filozofijo. Želja po razumevanju stvari je ljudem pomagala pri pomembnih odkritjih.

Ljudje so edina danes živeča vrsta, za katero je znano, da kuri ogenj, kuha hrano in se oblači. Ljudje uporabljajo več tehnologije kot katera koli druga žival na Zemlji. Ljudje imajo radi lepe stvari in radi ustvarjajo umetnost, literaturo in glasbo. Ljudje uporabljajo izobraževanje in poučevanje za prenašanje spretnosti, idej in običajev na naslednje generacije.

Ljudje so del živalskega kraljestva. So sesalci, kar pomeni, da rojevajo mladiče in da samice hranijo svoje otroke z materinim mlekom. Ljudje spadajo v red primatov. Tudi opice, kot so gorile in orangutani, so primati. Najbližja živeča sorodnika človeka sta dve vrsti šimpanzov: navadni šimpanz in bonobo. Znanstveniki so preučili gene ljudi in šimpanzov ter primerjali njihovo DNK. Študije so pokazale, da je 95 % do 99 % DNK ljudi in šimpanzov enake.

Biologi razlagajo podobnost med ljudmi in drugimi hominoidi s tem, da izvirajo iz skupnega prednika. Leta 2001 so v Čadu odkrili lobanjo hominida. Lobanja je stara približno 7 milijonov let in so jo uvrstili v skupino Sahelanthropus tchadensis. Ta lobanja lahko pokaže, da je datum, ko se je človek začel razvijati (razvijati drugače) od drugih primatov, 2 milijona let prej, kot so znanstveniki mislili doslej.

Ljudje spadajo v poddružino Homininae (ali hominini), ki je znotraj hominidov ali velikih opic.

Pred davnimi časi so na Zemlji živele še druge vrste homininov. Bili so podobni sodobnim ljudem, vendar ne enaki. Homo sapiens je edina vrsta homininov, ki živi danes. Najstarejši znani fosili iz rodu Homo so se imenovali Homo habilis (priročni človek). Prvi fosili Homo habilis so bili najdeni v Tanzaniji. Homo habilis naj bi živel pred približno 2,2 do 1,7 milijona let. Druga človeška vrsta, ki naj bi bila prednik sodobnega človeka, je Homo erectus. Danes poznamo še druge izumrle vrste Homo. Mnoge od njih so bile verjetno naši "bratranci", saj so se razvijale drugače kot naši predniki. Teorija, imenovana teorija saharske črpalke, je bila uporabljena, da bi povedala, kako so se različne vrste rastlin in živali preselile iz Afrike na Bližnji vzhod in nato drugam. Zgodnji ljudje so se morda na enak način preselili iz Afrike v druge dele sveta.

Iz Afrike

Zdi se, da so se prvi resnično moderni ljudje pojavili pred 300.000 in 200.000 leti. Ti zgodnji ljudje so se pozneje preselili iz Afrike. Pred približno 90 000 leti so se preselili v Evrazijo in na Bližnji vzhod. Na tem območju so dolgo časa (vsaj 350.000 let) živeli neandertalci, Homo neanderthalensis.

Pred približno 42 do 44.000 leti je Homo sapiens dosegel zahodno Evropo, vključno z Veliko Britanijo. V Evropi in zahodni Aziji je Homo sapiens zamenjal neandertalce pred približno 35.000 leti. Podrobnosti tega dogodka niso znane.

Približno v istem času je Homo sapiens prispel v Avstralijo. V Ameriko so prišli veliko pozneje, pred približno 15.000 leti. Vse te zgodnejše skupine sodobnega človeka so bili lovci in nabiralci.

Zgodnjo človeško zgodovino običajno delimo na tri obdobja. Časovna obdobja so označena z materialom, ki se uporablja za orodje.

• Kamena doba
• Bronasta doba
• Železna doba

Kameno dobo običajno delimo na paleolitik, mezolitik in neolitik.

Do pred približno 10 tisoč leti je bila večina ljudi lovcev in nabiralcev. Niso živeli na enem mestu, ampak so se selili glede na letne čase. Neolitska revolucija se je začela z gojenjem poljščin za hrano, ki se imenuje kmetovanje. Nekateri ljudje so se odločili živeti v naseljih. To je privedlo tudi do izuma kovinskega orodja in šolanja živali. Pred približno 6000 leti so se v krajih, kot so Egipt, Indija in Sirija, začele prve prave civilizacije. Ljudje so oblikovali vlade in vojske za zaščito. Tekmovali so za življenjski prostor in vire, včasih pa so se med seboj tudi spopadli. Pred približno 4000 leti so nekatere države prevzele ali osvojile druge države in ustvarile imperije. Primera sta antična Grčija in rimsko cesarstvo.

V tem času so nastale tudi nekatere sodobne religije, na primer judaizem in hinduizem. Od srednjega veka naprej je človeštvo doživelo eksplozijo nove tehnologije in izumov. Tiskarski stroj, avtomobil, vlak in elektrika so primeri tovrstnih izumov. Zaradi tehnološkega razvoja sodobni ljudje živijo v svetu, v katerem so vsi povezani, na primer prek telefona ali interneta. Ljudje zdaj na različne načine nadzorujejo in spreminjajo okolje okoli sebe.

V zgodnjih časih so se ljudje običajno naselili v bližini vode in drugih naravnih virov. V sodobnem času lahko ljudje stvari, ki jih potrebujejo, prepeljejo od drugod. Zato naselje v bližini virov ni več tako pomembno kot nekoč. Od leta 1800 se je število ljudi oziroma prebivalcev povečalo za šest milijard. Največ ljudi (61 %) živi v Aziji. Preostali živijo v Ameriki (14 %), Afriki (14 %), Evropi (11 %) in Oceaniji (0,5 %).

Večina ljudi živi v mestih. Pričakuje se, da se bo to število še povečalo. Leta 2005 so Združeni narodi napovedali, da bo do konca tega leta več kot polovica sveta živela v mestih. To je pomembna sprememba v vzorcih poselitve ljudi: stoletje prej, leta 1900, je v mestih živelo le 14 % ljudi, leta 2000 pa je v mestih živelo 47 % svetovnega prebivalstva. V razvitih državah, kot so Združene države Amerike, živi v mestih 80 % prebivalstva.

Ljudje imajo velik vpliv na svet. Ljudje so na vrhu prehranjevalne verige in jih običajno ne jedo nobene živali. Zaradi tega so bili ljudje opisani kot super plenilci. Zaradi industrije in drugih razlogov naj bi bili ljudje velik vzrok za globalne podnebne spremembe.

Fizični videz

Človeške telesne mere se razlikujejo. Povprečna svetovna višina odraslega moškega je približno 172 cm, ₂povprečna svetovna višina odrasle ženske pa je približno 158 cm. Povprečna teža odraslega človeka je 54-64 kg za ženske in 70-83 kg za moške. Na telesno težo in tip telesa vplivata genetika in okolje. Med posamezniki se zelo razlikuje.

Dlake rastejo na pazduhah, genitalijah, nogah, rokah in na vrhu glave pri odraslih osebah obeh spolov. Dlake običajno rastejo tudi na obrazu večine odraslih moških ter na prsih in hrbtu številnih odraslih moških. Pri otrocih obeh spolov rastejo dolgi lasje samo na vrhu glave. Čeprav se zdi, da ima človek manj dlak kot večina primatov, v resnici ni tako. Povprečen človek ima več lasnih mešičkov, iz katerih rastejo dlake, kot jih ima večina šimpanzov. Človeški lasje so lahko črni, rjavi, rdeči ali svetli. Ko se ljudje postarajo, lahko postanejo sivi ali beli.

Barve človeške kože so zelo različne. Lahko je zelo svetlo rožnata do temno rjave. Obstaja razlog, zakaj imajo ljudje v tropskih območjih temno kožo. Temni pigment (melanin) v koži jih ščiti pred ultravijoličnimi žarki sončne svetlobe. Poškodbe, ki jih povzročajo UV-žarki, lahko pri nekaterih ljudeh povzročijo kožnega raka. Zato na bolj sončnih območjih naravna selekcija daje prednost temnejši barvi kože. Sončenje nima nobene zveze s tem vprašanjem, saj gre le za začasen proces, ki se ne deduje. V hladnejšem podnebju je prednost svetle barve kože v tem, da oddaja manj toplote. Zato na manj sončnih območjih naravna selekcija daje prednost svetlejši barvi kože.

Ljudje niso tako močni kot drugi enako veliki primati. Povprečna samica orangutana je vsaj trikrat močnejša od povprečnega človeka.

Povprečen moški potrebuje 7 do 8 ur spanja na dan. Ljudje, ki spijo manj, običajno niso tako zdravi. Otrok potrebuje več spanja, v povprečju 9 do 10 ur.

Življenjski cikel

Človekov življenjski cikel je podoben življenjskemu ciklu večine drugih sesalcev. Mladiči devet mesecev rastejo v materinem telesu. Po tem času se otrok iztisne iz ženske nožnice.

Za razliko od večine drugih sesalcev pa je človeški porod nekoliko nevaren. Otrokove glave so velike, kosti materine medenice pa niso zelo široke. Ker ljudje hodijo po dveh nogah, so njihovi kolki precej ozki. To pomeni, da je porod lahko težaven. Redko se zgodi, da mati ali otrok pri porodu umreta. V 21. stoletju je število mater, ki umrejo pri porodu, manjše. Razlog za to so boljša zdravila in zdravljenje. V številnih revnih državah je število mater, ki umrejo, večje. Včasih jih je tudi do desetkrat več kot v bogatejših državah.

Povprečen človeški dojenček ob rojstvu tehta 3-4 kg in je visok 50-60 cm. V revnejših državah so dojenčki pogosto manjši. Dojenčki v revnih državah lahko zaradi tega zgodaj umrejo.

Ljudje imamo štiri življenjska obdobja: otroštvo, mladostništvo, odraslost in starost.

Pričakovana življenjska doba je čas, ki ga boste predvidoma preživeli. To je odvisno od številnih stvari, vključno s krajem, kjer živite. Najvišjo pričakovano življenjsko dobo imajo prebivalci Monaka, in sicer 89,52 leta. Najnižja je za prebivalce Čada, kjer je pričakovana življenjska doba le 49,81 leta.

Psihologija je študija delovanja človeškega uma. Človeški možgani so glavni nadzornik človekovih dejanj. Vse, od gibanja in dihanja do razmišljanja, opravljajo možgani. Človeški neokorteks je v primerjavi z drugimi sesalci ogromen in nam daje sposobnost razmišljanja ter govorjenja in razumevanja jezika.

Nevrologija je študija delovanja možganov, psihologija pa študija tega, kako in zakaj ljudje razmišljajo in čutijo. Na številne vidike življenja vpliva tudi hormonski sistem, vključno z rastjo in spolnim razvojem. Hormonski sistem (zlasti hipofizo) delno nadzorujejo možgani.

Človeško vedenje je težko razumeti, zato psihologi včasih preučujejo živali, saj je njihovo vedenje preprostejše in lažje. Psihologija se prekriva s številnimi drugimi vedami, vključno z medicino, biologijo, računalništvom in jezikoslovjem.

Jezik

Najosnovnejši jezik je govorjenje, branje in pisanje. Študij jezika se imenuje jezikoslovje. Ljudje imamo najbolj zapletene jezike na Zemlji. Čeprav se sporazumevajo skoraj vse živali, je človeški jezik edinstven. Njegove glavne značilnosti so uporaba skladnje in ogromno naučenega besedišča. Na svetu govorijo več kot 7300 jezikov. Najpogosteje govorjeni prvi jezik na svetu je mandarinščina, najbolj razširjen jezik na svetu pa je angleščina. To vključuje tudi govorce angleščine kot drugega jezika.

Umetnost, glasba in literatura

Umetnost obstaja skoraj tako dolgo kot ljudje. Ljudje nekatere vrste umetnosti ustvarjajo že več tisoč let, kot kaže slika na desni. Umetnost v obliki slike, skulpture ali fotografije izraža, kaj nekdo čuti.

Tudi glasba je stara že več tisoč let. Glasbo lahko ustvarjamo samo z glasom, vendar ljudje največkrat uporabljajo instrumente. Glasbo lahko ustvarjamo samo z enostavnimi instrumenti, kot so bobni, pa vse do električnih kitar, klaviatur in violin. Glasba je lahko glasna, hitra, tiha, počasna ali različnih stilov. Glasba predstavlja občutke ljudi, ki jo igrajo.

Literatura je vse, kar je ustvarjeno ali napisano z uporabo jezika. Sem spadajo knjige, poezija, legende, miti in pravljice. Literatura je pomembna, saj brez nje ne bi bilo številnih stvari, ki jih danes uporabljamo, kot je Wikipedija.

Rasa in etnična pripadnost

Ljudje se pogosto razvrščajo glede na raso ali narodnost. Človeške rase so vprašljive kot veljavne biološke kategorije. Človeške rasne kategorije temeljijo na prednikih in vidnih lastnostih, kot so barva kože in obrazne poteze. Te kategorije lahko vsebujejo tudi nekaj informacij o nevidnih bioloških lastnostih, kot je tveganje za razvoj določenih bolezni, na primer srpastocelične bolezni. Sedanji genetski in arheološki dokazi na splošno potrjujejo "nedavno enotno poreklo" sodobnih ljudi v vzhodni Afriki. Sedanje genetske študije kažejo, da so ljudje iz Afrike genetsko najbolj raznoliki. Vendar pa so človeška genska zaporedja v primerjavi z mnogimi drugimi živalmi zelo podobna.

Etnične skupine pogosto povezujejo jezikovne, kulturne, rodovne, nacionalne ali regionalne vezi. Rasna in etnična pripadnost lahko privedeta do različne družbene obravnave, ki se imenuje rasizem.

Religija in duhovnost

Religija je prepričanje o veri v višje bitje, duha ali kakršen koli sistem idej, v katerega verjame skupina ljudi. Verovati v neko prepričanje pomeni imeti prepričanje brez dokaza, da je resnično. Vera lahko združuje ljudi, saj vsi verjamejo v isto stvar. Nekatere od stvari, o katerih govorijo religije, so, kaj se zgodi po smrti, zakaj ljudje obstajajo, kako so nastali (stvarjenje) in kaj je dobro početi in česa ne (morala). Nekateri ljudje so zelo verni. Veliko ljudi verjame v enega vsemogočnega boga; nekateri verjamejo v več bogov; nekateri ljudje so ateisti, ki ne verjamejo v boga, in nekateri ljudje so agnostiki, ki niso prepričani, ali bog obstaja. Ljudje, ki verjamejo v enega ali več bogov, vendar ne pripadajo nobeni religiji, se imenujejo deisti.

Znanost in tehnologija

Tehnologija so stvari in metode, ki jih ljudje uporabljamo za lažje opravljanje nalog. Znanost je razumevanje delovanja vesolja in stvari v njem. Včasih je bila tehnologija precej preprosta. Ljudje so jo prenašali tako, da so pripovedovali drugim, dokler ni bilo izumljeno pisanje. To je omogočilo hitrejši razvoj tehnologije. Zdaj ljudje vedno bolje razumejo svet in vesolje. Galilejeva uporaba teleskopa, Einsteinova teorija relativnosti, laserji in računalništvo so znanstvena odkritja. Tehnologija je zelo pomembna za znanost, medicino in vsakdanje življenje.

Vojna

Vojna je smrtonosen spopad med velikimi skupinami ljudi, običajno državami ali državami. V vojni se uporablja smrtonosno orožje, saj si obe strani prizadevata ubiti drugo stran. Ocenjuje se, da je v 20. stoletju zaradi vojn umrlo od 167 do 188 milijonov ljudi. Ljudje, ki se v vojnah borijo za državo, se imenujejo vojaki. Ljudje, ki se borijo v vojnah, vendar ne za državo, se običajno imenujejo "borci".

Sodobne vojne se zelo razlikujejo od vojn pred tisoč ali celo sto leti. Sodobne vojne vključujejo sabotaže, terorizem, propagando in gverilsko vojskovanje. V sodobnih vojnah so pogosto tarče civilisti (ljudje, ki niso vojaki). Tak primer je jedrska bomba, ki je bila ob koncu druge svetovne vojne odvržena na Hirošimo in Nagasaki. Bombe so do konca leta 1945 v Hirošimi ubile kar 140.000 ljudi, v Nagasakiju pa 80.000, od tega približno polovico v dneh bombardiranja. Od takrat je še na tisoče ljudi umrlo zaradi ran ali bolezni, ki so bile posledica izpostavljenosti sevanju, ki sta ga sprostili bombi. V obeh mestih je bila velika večina mrtvih civilistov. V Nemčiji, Avstriji in Veliki Britaniji so bile uporabljene konvencionalne bombe. Z letali, ki so bombardirala mesta, je bilo ubitih približno 60 595 britanskih in 550 000 nemških civilistov.