Pritlikavi šimpanz

Bonobo, Pan paniscus, je velika opica in manjša od dveh vrst, ki tvorita rod Pan (druga vrsta je Pan troglodytes, navadni šimpanz). Bonobo se včasih imenuje pritlikavi ali pritlikavi šimpanz. Čeprav se ime "šimpanz" včasih uporablja za obe vrsti skupaj, se navadno razume, da pomeni navadnega šimpanza, medtem ko se Pan paniscus navadno imenuje bonobo.

Bonobo živi v deževnem gozdu na 500.000 km2 (190.000 km²) južno od reke Kongo. To je v Demokratični republiki Kongo v Srednji Afriki.

Bonobo ima visoko stopnjo spolnega vedenja. Spolnost je namenjena umirjanju konfliktov, naklonjenosti, družbenemu statusu, vzburjenju in zmanjševanju stresa. Pojavlja se v skoraj vseh partnerskih kombinacijah in v različnih položajih. To lahko pojasni nižjo stopnjo agresivnosti pri bonobo v primerjavi s šimpanzom in drugimi opicami. Bonobi so matriarhalni in položaj samca v družbeni hierarhiji je pogosto odvisen od položaja njegove matere.

Obe vrsti šimpanzov ločuje velika reka Kongo. Njen nastanek pred 1,5-2 milijoni let je morda povzročil nastanek vrste bonobo. Njuna populacija znaša med 29.000 in 50.000 osebkov. Vrsta je na rdečem seznamu IUCN uvrščena na seznam ogroženih vrst. Ogrožajo jo uničevanje habitatov, rast človeške populacije in komercialno lovljenje. Bonobo v ujetništvu živi približno 40 let, njegova življenjska doba v naravi pa ni znana.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšno je znanstveno ime bonoba?

V: Kje živi bonobo?

V: Kako poteka spolni odnos med bonobi?

V: Kako se določi položaj samca v družbeni hierarhiji?

V: Kaj je povzročilo speciacijo vrste bonobo?

V: Koliko osebkov sestavlja populacijo te vrste?

V: Kaj ogroža to ogroženo vrsto?

Išči po črki