Reka Kongo: druga najdaljša reka v Afriki, izviri, pretok, pomen

Reka Kongo (znana tudi kot reka Zaire) je ena najpomembnejših in najbolj značilnih rek v Afriki. S skupno dolžino približno 4.700 km je druga najdaljša reka v Afriki (za Nilom). Njena ožja in širša porečja ter številni pritoki tečejo skozi drugo največje območje deževnega gozda na svetu, takoj za amazonskim deževnim gozdom v Južni Ameriki. Kongo je ena najmočnejših rek na svetu tudi po prostornem pretoku vode in po velikosti razvodja.

Reka ima drugi največji pretok na svetu, takoj za Amazonko, in drugo največje skupno vodno območje med svetovnimi rekami. Njeno razvodje je veliko — ocenjuje se na približno 4,01 milijona kvadratnih kilometrov, nekoliko več kot razvodje reke Mississippi. Ker se veliki deli porečja raztezajo severno in južno od ekvatorja, so padavine v različnih delih bazena razporejene skozi celo leto, zato je pretok reke relativno stalen: vsaj en del porečja ima vedno deževno obdobje.

Kongo je dobil ime po starem kraljestvu Kongo, ki se je nahajalo ob izlivu reke. Po njej sta poimenovani Demokratična republika Kongo in Republika Kongo, državi ob reki. Med letoma 1971 in 1997 se je Demokratična republika Kongo imenovala Zaire, zato je bila reka v tem času pogosto navajana tudi kot reka Zaire.

Izviri in potek

Izviri Konga ležijo v višavju in gorah vzhodnoafriškega Rifta ter v velikih jezerih, kot so Tanganjika in Mweru, ki oskrbujeta reko Lualaba. Lualaba velja za zgornji tok Konga; slednji se pod slapovi Boyoma (starejše ime: Stanleyjeve slapove) združi in nadaljuje kot reka Kongo. Tradicionalno se kot dejanski izvir Konga pogosto navaja reka Chambeshi v Zambiji, saj je to najdaljši pritok v sistemu — podobno kot pri izbiri izvira reke Nil.

Pretok, globina in razvodje

• Povprečni pretok reke Kongo je približno 41.000 m³/s, kar jo uvršča na drugo mesto po Amazonki.
• Razvodje reke meri okoli 4,01 milijona km² in zajema dele več afriških držav.
• V nekaterih delih je reka zelo globoka — najglobji izmerjeni odseki dosegajo celo več sto metrov globine (viri navajajo do približno 200–220 m).
• Ker reka teče skozi ekvatorialna območja, je njen pretok manj sezonsko spreminjajoč kot pri rekah, katerih povodje leži pretežno na eni strani ekvatorja.

Glavni pritoki in pomembni odseki

Kongo zbira vodo iz številnih pomembnih pritokov, med katerimi so največji Kasai, reka Ubangi, Sangha, Lomami, Aruwimi in drugi. Pot reke vključuje več značilnih območij:

• Zgornji tok (Lualaba) — gorski in hitri odseki v notranjosti centralne Afrike.
• Slapovi Boyoma (kraj pri Kisangani) — niz slapov/kataraktov pri prehodu iz Lualabe v Kongo.
• Bazen Malebo (Stanleyjev bazen) — širok vodni bazen, kjer sta nasproti drug drugega mesti Kinšasa (prej Léopoldville) in Brazzaville.
• Spodnji tok z Livingstoneovimi slapovi (Livingstone / Inga in drugi katarakti) — serija kaskad in skalnatih preprek blizu rečne nižine, zaradi katerih je pot do Atlantskega oceana deloma neplovna; spodnji del se izliva pri mestu Muanda v Atlantski ocean.

Plovba, gospodarstvo in mesta

Reka Kongo je dragocena prometna arterija v regiji. Veliki deli reke so plovni in omogočajo prevoz ljudi in blaga med notranjostjo in mesti, vendar so nekateri odseki zaradi slapov in hitrih tokov neprehodni, zato je plovba razdeljena na odseke.

Glavna obalna in obrežna mesta ob Kongo vključujejo Kinšaso, Brazzaville, Kisangani, Mbandako, Matadi in Boma. Reka je vir rib in vode za milijone ljudi v bazenu (ocena prebivalstva znotraj porečja je v razponu okoli 75 milijonov prebivalcev), pomembna je za kmetijstvo, ribištvo, promet in industrijo.

Energetika in projekti

Na spodnjem toku reke so slapovi in katarakti, kot so Inga Falls, ki imajo velik hidroenergetski potencial. Obstoječe hidroelektrarne Inga I in Inga II proizvajajo znatno količino električne energije, načrti pa vključujejo ambiciozni projekt Grand Inga, ki bi lahko postal največji hidroelektrični kompleks na svetu z načrtovano močjo v desetinah gigavatov. Realizacija takih projektov prinaša velike koristi, vendar tudi tehnične, okoljske in družbene izzive.

Ekologija in biodiverziteta

Ravno zaradi tega, da Kongo pretaka skozi gosto tropsko deževno gozdno območje, ima izjemno biotsko raznovrstnost. Ekosistemi ob reki vključujejo poplavne gozdove, močvirja in rečne habitate, ki so dom številnim endemičnim vrstam rib, dvoživk, ptic in sesalcev. Reka in njen bazen igrajo ključno vlogo pri zadrževanju ogljika in ohranjanju klimatske stabilnosti celotne regije.

Zgodovina in kulturni pomen

Reka Kongo ima bogato zgodovino — od starodavnih kraljestev ob njenih bregovih do obdobja evropske raziskovalne in kolonialne prisotnosti (znani raziskovalci so jo kartirali že v 19. stoletju). Reka je bila in je osnova za življenje, trgovino in kulturo ljudstev v regiji; njeno ime je vtkano tudi v imena držav in zgodovinske pripovedi.

Okoljski in družbeni izzivi

Kljub veliki naravni vrednosti se porečje sooča z več izzivi: sečnja gozdov in degradacija habitata, rudarstvo, onesnaževanje, pritisk rastočih mest ter konflikti, ki vplivajo na trajnostno upravljanje reke. Gradnja velikih hidroprojektov odpira vprašanja o preselitvah prebivalcev, spremembah ekosistemov in dolgoročnih vplivih na ribištvo ter življenje lokalnih skupnosti.

Reka Kongo ostaja eden od ključnih naravnih stebrov Afrike: izjemna po svoji moči, obsegu in pomenu za naravo ter ljudi v središču črne celine.

Vprašanja in odgovori

V: Kako je znana reka Kongo?

V: Kako dolga je reka Kongo?

V: Skozi katero območje deževnega gozda teče reka?

V: Katera druga reka ima večje porečje kot Kongo?

V: Od kod izvira njeno ime?

V: Kateri dve državi sta po njej poimenovani?

Išči po črki