Mezozoik: obdobje dinozavrov, prvih ptic in sesalcev (252–66 milijonov let)
Mezozoik (252–66 milijonov let): doba dinozavrov, prvih ptic in sesalcev — odkrijte razvoj arhozavrov, velike izumrtne dogodke P/Tr in K/T ter evolucijo življenja.
Mezozoik je geološko obdobje, v katerem so živeli dinozavri ter prve ptice in sesalci. Trajalo je približno 186 milijonov let, začelo se je pred 252,2 mya (milijoni let) z izumrtjem P/Tr in končalo 66 mya z izumrtjem K/T (izumrtje, ki je uničilo dinozavre). Mezozoik je bil čas velike evolucijske preobrazbe: po masovnem izumrtju na koncu paleozoične dobe so se kopenske in morske skupnosti hitro obnovile in razvile v povsem nove skupine organizmov.
Dinozavri so se pojavili okoli 231 mio. let (21 milijonov let po začetku mezozoika). Razvili so se iz zgodnjih plazilcev, imenovanih arhozavri (skupina, katere del so še vedno sodobne ptice in krokodili). Arhozavri so vključovali širok spekter oblik in ekologij — od majhnih dvoživih plenilcev do velikih rastlinojedih živali — in so postali dominantni kopenski vretenčarji mezozoika. V tem času so se pojavili tudi prvi drobni sesalcu podobni vretenčarji, iz katerih so se kasneje razvili pravo-sesalci.
Mezozoik je srednja od treh obdobij, ki sestavljajo fanerozoik. Pred mezozoikom je bila paleozoična doba. Izumrtje K/T leta 66 mioa pomeni tudi začetek kenozoika, v katerem živimo. Mezozoik je bil tudi čas velikih geoloških sprememb: superkontinent Pangea se je razpadal, nastajale so nove oceanske površine in spreminjali so se podnebni vzorci, kar je močno vplivalo na razširjenost vrst in evolucijo življenjskih skupnosti.
Tri mezozojska obdobja
- Trijas (≈ 252–201 milijonov let): obdobje ponovnega nastopa življenjskih skupin po izumrtju P/Tr. Značilno je bilo razširjanje zgodnjih dinozavrov, arhozavrov in prvih majhnih sesalcev. Klima je bila pogosto suha in sezonska, svet pa je bil še v veliki meri povezan v superkontinent Pangeo, kar je vplivalo na raznolikost lokalnih favn.
- Jura (≈ 201–145 milijonov let): obdobje, v katerem so dinozavri postali prevladujoči kopenski vretenčarji. Pojavile so se velike skupine sauropodov in raznoliki plenilski ter rastlinojedi dinozavri. Jura je prinesla tudi prve jasno prepoznane ptice (npr. Archaeopteryx) in razcvet morskih plazilcev ter pterosaurjev. Za to dobo so značilne toplejše in bolj vlažne razmere ter začetek razpada Pangee.
- Kreda (≈ 145–66 milijonov let): zadnje in najdaljše obdobje mezozoika, v katerem so se kontinenti še bolj ločili, morska gladina je bila visoka in nastajali so velike notranje morja. V kredi so cvetele koniferne gozdne skupnosti, nato pa so se pojavile in hitro razširile tudi prve cvetnice (angiosperme), kar je močno spremenilo ekosisteme in prehranske verige. Dinozavri so dosegli vrhunec raznolikosti (npr. tiranozavri, ceratopsidi, hadrosauridi), hkrati pa so se razvile sodobnejše skupine ptic in sesalcev. Kreda se je končala z velikim izumrtjem okoli 66 mya (K/T ali K–Pg), verjetno zaradi kombinacije udara asteroida (Chicxulub) in obsežnih vulkanskih izbruhov (Deccan Traps), kar je povzročilo hitro poslabšanje okolja in izumrtje številnih vrst, vključno z večino velikih dinozavrov.
V mezozoiku so se razvile številne pomembne skupine življenja:
- Dinozavri – raznolike oblike in velikosti, od majhnih dvoživih lovcev do največjih kopenskih živali v zgodovini Zemlje.
- Pterosauri – prvi uspešni leteči vretenčarji z različno oblikovanimi krili in ekologijami.
- Morska plazilca – ichthyosaurusi, plesiosaurusi in pozneje mosasaurusi so obvladovali oceane.
- Prve ptice – izvorno iz majhnih teropodnih dinozavrov, z lastnostmi, prilagojenimi letenju.
- Sesalci – sprva majhni in pogosto nočni, postopoma so pridobivali večjo raznolikost; skupine, ki bodo po izumrtju dinozavrov v kenozoiku cvetele, so nastajale že v kredni dobi.
- Rastlinstvo – od papratnic in konifer do razcveta cvetnic v kredni dobi, kar je spremenilo prehranske mreže in opraševanje.
Mezozoik je torej obdobje dramatičnih sprememb, ko so nastali mnogi taksonomični temelji današnje živega sveta. Fosilni zapis iz tega časa (kosti, odtisi, pelod in drugi mikrofossili) skupaj z radiometričnimi meritvami omogočajo, da geologi in paleontologi rekonstruirajo razvoj ekosistemov, gibanje kontinentov in vpliv velikih dogodkov, kot so masovna izumrtja. Razumevanje mezozoika je ključno za razumevanje, kako so se oblikovale današnje kopenske in morske skupnosti ter kako naravni procesi lahko vodijo do hitrih in velikih sprememb v biotski raznovrstnosti.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je mezozoik?
O: Mezozoik je geološko obdobje, ki je trajalo približno 186 milijonov let, začelo se je pred 252,2 milijona let in končalo pred 65 milijoni let. V tem času so živeli dinozavri in prvi sesalci.
V: Kdaj so se pojavili dinozavri?
O: Dinozavri so se pojavili pred približno 231 milijoni let, torej 21 milijonov let po začetku mezozoika.
V: Iz katere skupine so se razvili dinozavri?
O: Dinozavri so se razvili iz plazilcev, imenovanih arhozavri, ki so sorodni tudi sodobnim pticam in krokodilom.
V: Kako so se sesalci v mezozoiku razlikovali od dinozavrov?
O: Sesalci so večino dolgega jurskega in krednega obdobja preživeli kot majhne nočne živali, ki so živele predvsem v gozdovih, večina pa je izgubila barvni vid. Nasprotno pa imajo današnji sesalci nekaj barvnega vida, saj imajo tri vrste barvnih receptorjev (stožčaste celice).
V: V kateri eon spada mezozoik?
O: Mezozoik spada v fanerozoik.
V: Kaj je bilo pred njim in kaj mu je sledilo?
O: Pred mezozoikom je bila paleozoik, za njim pa kenozoik - v katerem živimo -, ki ga je zaznamovalo množično izumrtje, znano kot izumrtje K/T v 65 mio. letih.
V: Katera so tri obdobja znotraj mezozoika?
O:Tri obdobja znotraj mezozoika so trias, jura in kreda.
Iskati