Srednja jura: geološka epoha 174–163,5 milijonov let, tektonika in življenje
Srednja jura je druga geološka epoha v juri. Začela se je pred 174,1 milijona let in končala pred 163,5 milijona let.
V srednji juri se je Pangeja začela cepiti. Razdelila se je na Laurasijo in Gondvano, pri čemer je nastal Atlantski ocean. Tektonske dejavnosti so zaprle paleo-Tetiški ocean. Na subdukcijskem območju na obali zahodnega dela Severne Amerike je še naprej nastajalo prednikovo Skalno gorovje.
Časovne enote
Srednja jura zajema štiri stratigrafske stopnje, po Mednarodni stratigrafski komisiji približno:
- Aalenijan (približno 174,1–170,3 milijona let)
- Bajocijan (približno 170,3–168,3 milijona let)
- Bathonijan (približno 168,3–166,1 milijona let)
- Callovijan (približno 166,1–163,5 milijona let)
Tektonika in geologija
Proces razpada superkontinenta Pangeja je v srednji juri napredoval — nastajale so ločitve med velikimi kopnimi masami in odprtje novih oceanov, predvsem razširjanje v področju, ki bo pozneje postalo Atlantski ocean. Vzporedno so tektonske premike spremljale subdukcija in zapiranje delov paleo-Tetiškega oceana, kar je spodbujalo aliogenetske dogodke (gorsko gradnjo) vzdolž robov kontinentov.
Na zahodni obali Severne Amerike so subdukcijski procesi povzročili magmatizem in nastanek gorovij — omenjena oblika prednika Skalnega gorovja in druga tektonska akrecijska območja so se še naprej razvijala. Hkrati so obalna in notranja območja zasedala prostrana epikontinentalna morja, v katerih so se nalagale debele sedimente (apnenčasti, ilovnatni, peščenjaki).
Podnebje in morski nivo
Podnebje srednje jure je bilo na splošno toplo in bolj vlažno kot danes; ni bilo trajnih polarnih ledenih kap, zato je bil morski nivo višji. To je omogočilo širjenje plitvih, toplemorskih ekosistemov in nastanek velikih apnenčastih platform in grebenov. V atmosferi so bile verjetno povišane koncentracije CO2 v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, kar je prispevalo k toplemu globalnemu podnebju.
Življenje
Srednja jura je bila obdobju velike biološke raznovrstnosti tako v morju kot na kopnem:
- morska favna: obilje glavonožcev (ammoniti, belemniti) — ammoniti so bili še posebej razširjeni in služijo kot pomembni stratigrafski markerji; bogata je bila tudi favna školjk in drugih školjk.
- morski plazilci: v morjih so živeli iktiiosaurusi, pliosauridi in plesiosauridi, ki so bili vrhunski plenilci.
- ribe: skupek koščenih in hrustančnih rib se je nadalje razvijal in izobraževal različne ekološke niše.
- dinosauri: na kopnem so bili razširjeni veliki sauropodi (dolgovratni rastlinojedi) in različni teropodi (mesojedi). Nekateri roparski in rastlinojedi takrat dosežejo velike velikosti in raznolikost v različnih regijah sveta.
- rastlinstvo: iglavci (konifere), cikasi in pradavne sorodne skupine so prevladovale v gozdovih; cvetoče rastline (angiosperme) se pojavijo šele pozneje (v kredi), zato jih v srednji juri še ni bilo.
- majhni sesalci in žuželke: prvotni sesalci so ostali majhni in nočni, medtem ko so žuželke izpolnjevale številne ekološke vloge.
Sedimentacija in ekosistemi
Plitva notranja morja in obalne ravnice so podpirale velike apnenčaste platforme in grebene, kjer so rasli organizmi, kot so korale (scleractinia), spužve in kalcijeve alge. Takšne razmere so v številnih regijah puščale debele zaplate apnenca, ki jih danes preučujemo kot pomembne kamnine z fosili. V nekaterih delih so se nalagali tudi peščenjaki in glinene usedline, ki dajejo obraz fosilnim nahajališčem bogatim z dinozavri in morskimi živalmi.
Pomen za paleontologijo in gospodarstvo
Srednjo juro poznamo po številnih bogatih fosilnih nahajališčih, ki dajejo vpogled v evolucijo dinozavrov, morskih plazilcev in glavonožcev. Apnenčaste in ilovnatne kamnine iz tega obdobja so tudi vir gradbenega materiala in, v določenih regijah, potencialnih nahajališč ogljikovih goriv (v obliki organsko bogatih sedimenotov).
Zaključek
Srednja jura je bila čas intenzivnih tektonskih sprememb, toplega podnebja in velike biotske raznolikosti. Razpad Pangeje, razvoj notranjih morij in dinamična evolucija morskih ter kopenskih združb so oblikovali podlago za nadaljnji razvoj pokrajine in življenja v poznejših obdobjih jure in kreda.
Življenje dobe
Morsko življenje
V tem času se je razcvetelo morsko življenje (vključno z amoniti in školjkami). Raznolikost ihtiozavrov, čeprav so bili pogosti, se je zmanjšala. Prvič se je pojavila vrsta krokodilov.
V tem času so postali pogosti pleziozavri. Največji morski plenilci, pliozavri, so zrasli do velikosti kitov ubijalcev in več, npr. pliozaver, liopleurodon.
Zemeljsko življenje
Na kopnem so se razvile nove vrste dinozavrov. Cetiozaver je bil zgodnji sauropod, ki so ga sredi 19. stoletja našli v Angliji.
Okolje, v katerem je živel cetiozaver, so bile poplavne ravnice in odprti gozdovi. V tem okolju so živeli tudi brahiozavri in megalozavri.
Cynodontni terapsidi so se razcveteli skupaj z dinozavri, vendar so bili veliki le kot srake. Nobena ni bila večja od jazbeca. Ena od skupin kinodontov, trithelodonti, je postajala redka in je ob koncu te dobe izumrla. Vendar so bili tritilodonti še vedno pogosti. V tej dobi so se iz skupine kinodontov razvili "pravi" sesalci.
Flora
V srednji juri so prevladovali iglavci. Pogoste so bile tudi druge rastline, kot so ginko, cikade in praproti. To so drevesa, ki so jih jedli veliki rastlinojedi.
