Amoniti so bili morski glavonožci iz podrazreda Ammonoidea.
Njihovi splošno znani fosili prikazujejo rebrasto spiralno lupino, v katere končnem predelu je živela žival z macki. Ta bitja so živela v morjih pred vsaj 400 do 65 milijoni let. Izumrla so ob izumrtju K/T. Njihovi najbližji živeči sorodniki so hobotnice, lignji, seže in Nautilus.
V Ammonoidea je prepoznanih devet redov: pet v paleozoiku in štirje v mezozoiku.
Zgradba lupine in suture
Lupina amonitov je bila večinoma planispiralno zavita (v eni ravnini), pogosto rebrasta ali okrašena z izrastki, pri nekaterih skupinah pa so se razvile nenavadne, "heteromorfne" oblike lupine (npr. zaviti ali razcepljeni ščiti). Lupina je bila razdeljena na kamre (kamere = camerae), v sprednjem, zadnjem delu pa je bila žival v protoni (aperturom). Med kamerami je potekal sifuncel – cevka, preko katere so amoniti uravnavali plovnost z izmenjavo plinov in tekočin.
Suturni vzorci (linije kjer se stene kamrov stikajo z zunanjim robom lupine) so pomembna značilnost amonitov. Poznamo tri osnovne vrste vzorcev: goniatitni (preprosti valoviti), ceratitni (z nazobčanimi ali nazobčano-zarezastimi deli) in ammonitni (močno vrezane, kompleksne linije). Ti vzorci pomagajo paleontologom pri določanju sorodstvenih odnosov in staranja plasti.
Ekologija in način življenja
Amoniti so bili aktivni plavajoči lovci in oportunistični hranilci. Zgibali so se s pomočjo curka vode (jet propulzija), ujeli plen z lovkami ali mackami in verjetno lovili ribe, kozice in druge manjše morské živali. Velikost se je zelo razlikovala – od nekaj centimetrov do več metrov v premeru lupine pri največjih vrstah (npr. neki primerki rodov iz družine Parapuzosia so dosegali več metrov premera).
Okolje amonitov je bilo zelo raznoliko: naseljevali so odprta morja, obalne pasove in različne globine, nekateri heteromorfni rodovi pa so bili povezani z bolj bentočnimi oziroma obalnimi habitati. Bili so tudi pomemben del prehranjevalnih verig in plen številnih večjih plenilcev (plesiosauri, mosasavri, veliki ribe).
Pomen v geologiji in paleontologiji
Amoniti so ključni fosili za biostratigrafijo — zaradi hitrega evolucijskega tempa in široke geografske razširjenosti so geologi in paleontologi z njihovimi ostanki zelo natančno datirali kamnine (zlasti v mezozoiku). Fosilne zapise amonitov uporabljamo za določanje starosti plasti in za rekonstrukcijo paleoekosistemov ter paleogeografskih razširjenosti morskih območij.
Razvoj in izumrtje
Amoniti so se pojavili v srednjem devonu (pred približno 400 milijoni let) in doživeli večvalne razslojenosti in izumrtij, da bi na koncu izumrli ob množičnem dogodku na meji kreda in terciarja (K/T), danes pogosto imenovanem K–Pg, pred približno 66 milijoni let. Medtem ko je sorodna skupina Nautilida preživela in ima žive predstavnike še danes (Nautilus), so vsi amoniti izumrli. Natančni mehanizmi izumrtja so predmet raziskav, vključujejo pa posledice padca velikega asteroida, podnebne spremembe, padec morske produktivnosti in spremembe v prehranjevalnih verigah.
Razvrstitev (na kratko)
Systematika amonitov je kompleksna; paleontologi običajno prepoznavajo več redov in družin. Med bolj znanimi skupinami so Goniatitida, Clymeniida, Prolecanitida, Ceratitida in Ammonitida, ki so se pojavljali in prevladovali v različnih geoloških obdobjih.
Zaključek: Amoniti so bili izjemno raznolika in uspešna skupina glavonožcev z bogatim fosilnim zapisom, ki nam danes pomaga razumeti evolucijo morskih ekosistemov in geološko zgodovino Zemlje.

