Paleozoik: razvoj življenja, kambrijska eksplozija in izumrtje (541–252 Ma)

Paleozoik (ali paleozoik) je najzgodnejše od treh obdobij fanerozoika. Njegovo ime pomeni zgodnje življenje. Trajal je približno od 541 do 252 milijonov let (Ma) in se končal z največjim poznanim izumrtjem, permsko-triasnim izumrtjem, pri katerem je izginila velika večina morskih in kopenskih vrst.

Paleozoik se je začel z izjemnim porastom raznolikosti življenja. Kambrijska eksplozija označuje obdobje, ko so se v starodavnih morjih pojavile na tisoče novih oblik življenja in so se utrdile osnovne telesne načrte številnih živalskih skupin. V tem času in pozneje so se zgodili ključni evolucijski dogodki: razvoj večine skupin nevretenčarjev, postopno osvajanju kopnega s strani rastlin in živali, izvor in divergentna evolucija rib, pojavljanje prvih plazilcev kot tudi razrast žuželk in kopenskih rastlin. V paleozoiku se je oblikoval tudi superkontinent Pangea, ki je močno vplival na podnebje, morski pretok in razseljevanje organizmov. V tem dolgem obdobju so nastopile vsaj dve večji ledenimi dobi, ki so bistveno vplivale na spremembe morskih nivojev in izumrtja vrst. Zemlja se je v paleozoiku vrtela nekoliko hitreje kot danes (dnevi so bili krajši), Luna pa je bila bližje in je povzročala močnejše plimovanje, kar je vplivalo na obalne in plitvomorske habitate.

Šest obdobij paleozoika

• Kambrij (541–485 Ma): Zaznamovan z kambrijsko eksplozijo, pojavom številnih skeletnih in školjkastih oblik ter hitro razširjenimi morskimi ekosistemi. Nastopil je tudi razcvet skupin, iz katerih so nastale sodobne veje živalskega drevesa. Ohranjenih je veliko fosilov zaradi razmaha plitvih morij in sedimentacije.
• Ordivik (485–444 Ma): Nadaljevanje morskega razcveta z diverzifikacijo trilobitov, mehkužcev, brahiopodov in prvih koralnih naselbin. V poznem ordiviku je prišlo do velikega pada morskih nivojev in hude ohladitve, znanega kot konec-ordoviško izumrtje, povezanega s kratkotrajnim, a intenzivnim ledenim obdobjem.
• Silur (444–419 Ma): Po ordiviškem izumrtju obdobje stabilizacije in vrnitve raznolikosti. Pojavili so se zgodnji kopenski ekosistemi: preproste kopenske rastline (npr. mahovi in rane vaskularne rastline) ter prve kopenske členonožce. V morjih so se razvijale različne ribe in koralne skupnosti so se obnavljale.
• Devon (419–359 Ma): Pogosto imenovan "doba rib" zaradi velike raznolikosti in velikosti okostnatih in oklepajočih rib. V devonu so se pojavili prvi čeljustni ribi in pomembne skupine okostnjakov. V pozni devon se zgodijo pomembne kolonizacije kopnega s strani rastlin in žuželk ter nastanek prvih tetrapodov iz rib, ki so postopoma prehajali na celino. Devon je doživel tudi več valov izumrtij, znanih kot pozno-devonsko izumrtje, ki so prizadela predvsem morske skupine.
• Karbon (359–299 Ma): Zelo pomembno obdobje za kopensko rastlinstvo in nastanek obsežnih mokriščnih gozdov, katerih ostanki so pozneje tvorili velike plasti premoga — zato v angleščini imenovan "Carboniferous". Visoka biomasna produkcija in povišan atmosferski kisik sta omogočila razvoj velikih členonožcev. V tem času se je začel proces združevanja kontinentov, ki je vodil k nastanku Pangee, in se je nadaljevalo glacialno obdobje (permo-karbonska ledena doba), ki je vplivalo na morski nivo in habitate.
• Perm (299–252 Ma): Obdobje nadaljnjih tektonskih premikov in podnebne suše, intenzivne evolucije kopenskih vretenčarjev (razvoj raznovrstnih amniotov, vključno s predniki sesalcev — sinapsidi — in zgodnjimi tipi plazilcev). Permske razmere so spremljale velike spremembe v ekosistemih in razporeditvi habitatov. Na koncu perma je sledilo največje masovno izumrtje v Zemljini zgodovini (end-Perm), verjetno povezano z obsežnimi izbruhi vulkanov (npr. Sibirskimi pastmi), hitro podnebno ogrevanje, zmanjšanjem kisika v oceanih, kislostjo in izpustom toplogrednih plinov, kar je povzročilo propad večine morskih vrst in mnogih kopenskih skupin.

Pomen in zapuščina paleozoika

Paleozoik predstavlja obdobje, v katerem so se oblikovali temeljni organizmi in ekosistemi, ki so postavili temelje za kasnejše evolucijske dogodke v mezozoiku in kenozoiku. Razvoj kompleksnih morskih ekosistemov, prehod rastlin in živali na kopno, nastanek ogljikovih sinkov (premog) in oblikovanje velikih tektonskih struktur, kot je Pangea, so trajno vplivali na geologijo, podnebje in biotsko raznolikost Zemlje.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je paleozoik?

V: Kaj pomeni njeno ime?

V: Kako dolgo je trajala?

V: Kdaj se je končal?

V: Kaj je bilo največje izumrtje v tem obdobju?

V: Koliko obdobij je v fanerozoiku?

Išči po črki