Pensilvan — zgornjekarbonska doba (323–299 milijonov let) in premog
Pensilvan je zgornjekarbonska doba v plasteh Severne Amerike. Prihaja za (nad) misisipijskim obdobjem in pred permskim obdobjem. Pensilvan se je začel pred približno 323 milijoni let (m.j.e.) in končal pred približno 299 milijoni let (m.j.e.). To obdobje je del širšega karbonskega časa, v strokovni literaturi pa ga v nekaterih regijah obravnavajo kot del zgornjega karbona ali »coal measures« zaradi obsežnih premogovnih plasti.
Premogovne plasti, po katerih je karbonski svet dobil ime, so ostanki šote, ki so nastali v gostih tropskih močvirnih gozdovih. Nastali so v pensilvanu pred približno 315–300 milijoni let. Proces nastanka premoga se je začel z gosto rastjo rastlin v stalno vodnatih, kisika revnih pogojih, kjer je razkroj bil upočasnjen in se je kopičila šota. Kasnejše pokritje s sedimentom, pritiski in toplotni procesi (diageneza in metageniza) so šoto preoblikovali v različne vrste premoga (lignite, bituminous coal itd.).
Obdobje je bilo geografsko povezano z ekvatorialno pasovno lego večjih kopenskih mas, zato so se velika močvirja raztezala čez današnje celine. Ti gozdovi so bili na ekvatorju, mokrišča, ki so vedno nizko ležeča, pa so se raztezala od Severne Amerike na zahodu prek današnje Evrope do Kitajske na vzhodu, saj so bile te celine takrat vse skupaj (Laurussia). Rečna ravnica, ki je bila središče mokrišča, se je raztezala 5000 km od vzhodne Kanade do Ukrajine in je bila široka 700 km. p6 S tem bi bilo pensilvansko porečje večje od vseh današnjih mokrišč na Zemlji. Pomemben dejavnik nastajanja premogovnih plasti so bile tudi ponavljajoče se spremembe morske gladine (cyclothems), povezane z ledenimi obdobji in glacio-eustatskimi premiki v tistem času, kar je povzročalo izmenične plasti oglja, sedimentov in morskih usedlin.
Značilni vretenčarji premogovnika so bile dvoživke, ki so se močno razširile in zasedale različne ekološke niše. V poznejšem delu pensilvana so se pojavili tudi prvi prepričljivi ostanki amiot (predniki plazil), kar je pomemben mejnik v razvoju nezahtevnega odvajanja vode pri razmnoževanju. V zraku so živeli tudi veliki členonožci — povečane dimenzije insektov in drugih členonožcev se pogosto pripisujejo višji koncentraciji kisika v atmosferskem zraku v tem obdobju.
Rastlinska sestava je bila značilna za premogovna močvirja: večinoma orjaške paličnjake, kot je Lepidodendron, pa tudi Sigillaria, velike papratnice, Calamites (podobne današnjim koničastim trsjem), semenske praprotke in druge skupine, ki so tvorile gosto krošnjo in gosto podlago. Mnoge od teh rastlin so imele posebne prilagoditve za vodna ali močno vlažna tla ter so zrasle v izjemne velikosti — nekateri drevesasti paličnjaki so dosegali več deset metrov višine. Takšna vegetacija je bila ključna surovina za kasnejše nastajanje premoga.
Premogovna obdobja pensilvana imajo veliko ekonomskost in zgodovinsko vrednost: ta premog je v bolj sodobnih časih poganjal industrijsko revolucijo in še danes predstavlja pomemben fosilni vir energije v številnih delih sveta. Poleg gospodarske pomembnosti so pensilvanski usedlinski zapisi zelo bogat fosilni arhiv — ohranili so številne ostanke rastlin in živali, ki pomagajo rekonstrukciji paleoekosistemov, podnebja in paleogeografije tedanjega časa.
Zaključek: Pensilvan je bil čas izjemno raznolikih tropskih močvirij in gozdov ob ekvatorju, ki so dali izjemne količine organske snovi in s tem bogate premogovne plasti. Hkrati je to obdobje pomembno za razvoj kopenskih ekosistemov, diverzifikacijo dvoživk, pojav prvih amniotov in oblikovanje okolij, ki so oblikovala prihodnjo zemeljsko favno in floro.
Sprememba podnebja
Sistem deževnega gozda je propadel približno na polovici pensilvanskega obdobja, nadomestilo pa ga je hladnejše in bolj suho podnebje. Mokrotni gozdovi so se končali, ko se je zaradi pritiska celine Gondvana na Laurusijo dvignila raven kopnega, kar je povzročilo dvig območja stika. Konec premogovnih plasti pomeni konec karbonskega obdobja. Kitajska je bila preveč oddaljena, da bi jo to prizadelo, in tam so se mokrotni gozdovi nadaljevali še 50 milijonov let, do zgodnjega perma. p30
Ko je podnebje postajalo bolj suho, so postajali amnioti, ki so odlagali jajca (sinapsidi in sauropsidi), pogostejši od dvoživk. To so linije, ki so vodile do plazilcev in sesalcev. Ti kopenski vretenčarji, ki ležejo jajca, so se verjetno ločili od zgodnjih amniotov v misisipijskem obdobju.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Pennsylvanec?
O: Pensilvan je zgornjekarbonska doba v plasteh Severne Amerike.
V: Katera epoha sledi za misisipijem in je pred permom?
O: Pennsilvan nastopa po (nad) misisipijskim in pred permskim obdobjem.
V: Kdaj se je začel in kdaj končal pennsilvanij?
O: Pensilvan se je začel pred približno 323 milijoni let in končal pred približno 299 milijoni let.
V: Kaj so premogovne plasti?
O: Premogovne plasti so ostanki šote, ki je nastala v gostih tropskih močvirnih gozdovih.
V: Kdaj so nastale premogovne plasti?
O: Premogovne plasti so nastale v pensilvanskem obdobju, pred približno 315-300 milijoni let.
V: Kje so se nahajala mokrišča v obdobju pennsilvana?
O: Mokrišča so bila na ekvatorju in so se raztezala od Severne Amerike na zahodu prek današnje Evrope do Kitajske na vzhodu, saj so bile takrat vse te celine skupaj (Laurussia).
V: Kateri so bili značilni vretenčarji in rastline v premogovnikih?
O: Značilni vretenčarji premogovnih skladov so bile dvoživke, rastline pa večinoma orjaške paličnjake, kot je Lepidodendron.
