Barva živali
Barva (ali obarvanost) živali nastane zaradi svetlobe, ki se odbija od površine živali. Živali proizvajajo barve s pomočjo pigmentov, kromatofor in drugih struktur ter z bioluminiscenco.
Ker je vid za živali običajno tako pomemben in ga plenilci pogosto uporabljajo za iskanje plena na velike razdalje, mora živalska barva služiti eni ali več funkcijam. Te funkcije, kot so iskanje plena, izogibanje ujetju ali iskanje partnerja, so nujno potrebne za življenje in preživetje. Zato barvo živali določa naravni izbor, saj vpliva na preživetje živali in njihovih potomcev.
Nekatere najbolj očitne funkcije barv so:
- Kamuflaža: omogoča živali, da ostane skrita pred očmi.
- Signaliziranje drugim živalim
- Opozorilno obarvanje: signaliziranje drugim živalim, naj ne napadajo
- Mimikrija: izkoriščanje opozorilnega obarvanja druge vrste
- Spolni izbor: iskanje partnerja
- Druge vrste signalizacije
- Preusmeritev
- Obramba pred preplahom: nepričakovani barvni prebliski ali pege v očeh.
- Osuplost: zmede plenilca s hitrim premikanjem izrazitega vzorca (kot so zebrine črte).
- Fizična zaščita: ljudje v tropskem podnebju imajo temne kožne pigmente, ki ščitijo pred sončnimi opeklinami in kožnim rakom.
- Naključna obarvanost. To je značilno za rastline, ki imajo zelene liste, ker je klorofil zelen. Pri živalih je redka, na primer pri rdeči krvi (hem, ki je potreben za prenos kisika, je rdeč). Kadar pa se rdeča barva pokaže na površini, je to pogosto posledica selekcije, kot pri človeških rdečih ustnicah.
Najpogostejša funkcija barve je v odnosih med plenilci in plenilci. "Prilagoditve proti plenilcem se pojavljajo v vseh svetovnih biomih in skoraj vseh taksonomskih skupinah".
Barva živali je v biologiji že dolgo časa predmet zanimanja in raziskav. V skladu s teorijo naravnega izbora Charlesa Darwina iz leta 1859 so se lastnosti, kot je obarvanost, razvile tako, da posameznim živalim zagotavljajo razmnoževalno prednost. Na primer, osebki z nekoliko boljšo kamuflažo kot drugi iste vrste bi v povprečju pustili več potomcev.
Zebrin drzni vzorec lahko za trenutek zmede leve, ki jih preganjajo: obramba pred bleščanjem
Rdeči podstrešni mol je pri miru skrivnosten in moteče vzorčast
Ko ima metulj pav, ima odprte peruti presenetljive očesne pike, ki tudi odvračajo napade od telesa. Ta žuželka je preživela napad ptice na očesno piko na desnem zadnjem krilu.
Odlično obarvana orientalska riba sladkorobi (Plectorhinchus vittatus) čaka, medtem ko ji dve drzno obarvani ribi čistilki s kože pobirata parazite. Pikasti vzorec repa in plavuti pri sladkopluteh opozarja na spolno zrelost; obnašanje in vzorec rib čistilk pa na to, da so na voljo za čiščenje in ne kot plen.
Metulj pav je skrivnostni posnemovalec listov, ko ima zaprta krila.
Presenetljiv blisk spodnjega krila rdečega metulja, ko ga vznemirimo
Prestrašite in osupnite obrambo
Živali se lahko na daljavo branijo s kamuflažo, ko pa se soočijo s plenilcem, lahko preidejo na obrambo z "bliskom", da bi pridobile čas in odvrnile plenilca. Plenilec v samoobrambi pogosto pomežikne ali odvrne obraz. To je refleksno dejanje, ki je namenjeno zaščiti vitalnega obraznega dela. V sekundi, ko plenilec pomežikne, plen odleti ali skoči in spet pristane v kamuflaži. Ta vzorec obarvanosti in vedenja je precej pogost. V učbenikih se imenuje deimatična obramba, kar iz grščine pomeni "strah" ali "prestrašiti".
Vprašanja in odgovori
V: Na kakšne načine živali proizvajajo barve?
O: Živali proizvajajo barve s pomočjo pigmentov, kromatofor in drugih struktur ter bioluminiscence.
V: Kako barva živali vpliva na preživetje?
O: Barvo živali določa naravni izbor, saj vpliva na preživetje živali in njihovih potomcev. Uporablja se lahko za kamuflažo, signalizacijo drugim živalim, opozorilno obarvanje, mimikrijo, spolno selekcijo in druge vrste signalizacije.
V: Kakšna je teorija Charlesa Darwina o naravnem izboru iz leta 1859?
O: Teorija naravnega izbora Charlesa Darwina iz leta 1859 pravi, da so se lastnosti, kot je obarvanost, razvile tako, da posameznim živalim zagotavljajo razmnoževalno prednost. Posamezniki z nekoliko boljšo kamuflažo kot drugi iste vrste bi v povprečju pustili več potomcev.
V: Kateri so primeri, kako barva živali pomaga pri odnosih med plenilci in plenilci?
O: Primeri vključujejo kamuflažo, da ostanejo skrite pred očmi; signaliziranje drugim živalim, naj ne napadajo; izkoriščanje opozorilne obarvanosti druge vrste; nepričakovani barvni prebliski ali očesne pege; zmedenost plenilca s hitrim premikanjem krepkega vzorca (kot so črte zebre); fizično zaščito, kot so temni kožni pigmenti, ki ljudi ščitijo pred opeklinami in kožnim rakom.
V: Kaj je naključno obarvanje?
O: Naključna obarvanost je pogosta pri rastlinah, ki imajo zelene liste, ker je klorofil zelen. Pri živalih je redka, vendar je rdeča barva na površini pogosto posledica selekcije, na primer rdeče ustnice pri človeku.
V: Kakšne funkcije opravlja živalska barva?
O: Barva živali služi funkcijam, kot so iskanje plena ali izogibanje ujetju, iskanje partnerja ali signaliziranje drugim živalim - vse to je nujno za življenje in preživetje.
