Grščina: več kot 15 milijonov govorcev, zgodovina in abeceda

Grščina je indoevropski jezik. Je uradni jezik Grčije (Hellas) in Cipra. Prvič so ga začeli govoriti v Grčiji, nekoč pa so ga govorili tudi ob obali Male Azije (zdaj del Turčije) in v južni Italiji. Nekoč je bil razširjen tudi v zahodni Aziji in severni Afriki. V grščini se jezik imenuje Ελληνικά (elliniká).

Grki svoj jezik pišejo z grško abecedo. Latinska abeceda (ki se uporablja za pisanje angleščine in številnih drugih jezikov) je nastala iz grške abecede. Iz grške abecede so nastale tudi številne druge abecede po svetu, na primer cirilica. Grška abeceda ima 24 črk in vsebuje posebne glasove, ki jih večina zahodnih abeced nima; nekateri njeni znaki so postali standard za znanstvene simbole (npr. π, α, β).

Grščina je neprekinjeno obstajala kot pisni jezik več kot 3.000 let. To je dlje kot katerikoli drugi indoevropski jezik, ki ga govorimo danes. Ta zgodovina je pogosto razdeljena na tri dele: starogrško, srednjeveško in sodobno grščino. Obdobje med letoma 330 in 1453 imenujemo srednjeveška grščina, ker je to čas Bizantinskega cesarstva. V obdobjih starogrške civilizacije so nastali temelji zahodne filozofije, dramatike, zgodovine in znanosti (Homer, Sokrat, Platon, Aristotel ipd.), medtem ko srednjeveška in novoveška grška književnost odražata vplive krščanstva, bizantinske kulture in poznejših zgodovinskih preobratov.

Grščino danes govori več kot 15 milijonov ljudi na svetu. To število je v različnih ocenah nekoliko različno; sodobne ocene navajajo približno 13–15 milijonov govorcev, pri čemer nekateri vštetki vključujejo širšo grško diasporo in druge govorce v zamejstvu. Ti govorci večinoma živijo v Grčiji in na Cipru. Jezik govorijo tudi ljudje v drugih državah po svetu. To je v veliki meri posledica tega, da so ljudje zapustili Grčijo in se izselili, kar pomeni, da so se preselili v druge države. V državah, kot so Združene države Amerike in Avstralija, živi velika grška diaspora.

Osnovne jezikovne značilnosti

Grščina ima več značilnosti, ki jo ločijo od mnogih drugih jezikov:

• Tri slovnična spola: moški, ženski in srednji.
• Sklanjatve samostalnikov: sodobna grščina uporablja štiri sklonoslove (imenovalnik, rodilnik, tožilnik in vokativ).
• Glagolski sistem z vidom in časovnimi oblikami (npr. sedanjik, preteklik/aorist, prihodnjik) ter različnimi načini (indikativ, konjunktiv, imperativ).
• Poudarek (akcent) je pomensko in zgodovinsko pomemben; v pisavi se označuje z akcentnimi znaki v starejših zapisih, v moderni pisavi pa se uporabljajo poenostavitve.
• Syntaktično je grščina fleksibilna zaradi sklanjatev — vrstni red besed je relativno prožen, a običajno SVO (storilec–glagol–predmet) prevladuje v sodobni govorjeni rabi.

Dialekti in standardizacija

V zgodovinskem in sodobnem obdobju so obstajali številni dialekti grščine (npr. jonski, eolski, dorijski v antiki; lokalni narečji v sodobnem času). V 19. in 20. stoletju je bilo v Grčiji dolgo pomanjkanje enotnega standarda, kar je vodilo v stanje, imenovano diglosija: obstojala sta konservativna, knjižna različica (katharevousa) in ljudska različica (dimotiki). Po letu 1976 je bila kot uradna uradno sprejeta ljudska oblika (dimotiki), kar je poenostavilo izobraževanje in javno rabo jezika.

Abeceda in izvor pisave

Grška abeceda izvira iz starodavne feničanske pisave, prilagojena pa je bila tako, da je lahko zapisovala samoglasnike — ena od njenih velikih inovacij. Iz nje so skozi čas nastale glavne evropske pisne tradicije: latinska abeceda (prek etruščanov) in kasneje cirilica, ki sta vplivali na številne sodobne pisave in jezike.

Kultura, znanost in vpliv

Grščina je dala številne besede znanosti, medicine, filozofije in umetnosti v evropske jezike (npr. filozofija, biologija, demokracija). Velika knjižna zapuščina — od Homerja in tragedije do filozofskih del in liturgičnih tekstov — ohranja vpliv grščine v zahodni in svetovni kulturi.

Kje se grščina uporablja danes

• Uradna raba v državnih in upravnih organih v Grčiji in na Cipru.
• Pomembna v ortodoksni cerkveni liturgiji (cerkvena grščina) in v akademskem polju, zlasti pri študiju klasične filologije, zgodovine in teologije.
• Široka uporaba v grški emigrantski skupnosti po svetu — kulturne skupnosti, šole in cerkveni krogi ohranjajo jezik tudi izven domovine.

Če želite začeti z učenjem grščine, je dobro spoznati grško abecedo, osnovne slovnične oblike (samostalnik, pridevnik, glagol) in se postopoma seznanjati z zgodovinskimi plastmi jezika, saj klasična besedila pogosto uporabljajo oblike, ki se razlikujejo od sodobnega jezika.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je grški jezik?

V: Kje so ga začeli govoriti?

V: Kako Grki pišejo svoj jezik?

V: Kako dolgo je grščina pisani jezik?

V: Kateri so trije deli njene zgodovine?

V: Koliko ljudi jo govori od leta 2021?

Išči po črki