Indoevropski jeziki
Indoevropski jeziki so največja družina jezikov na svetu.
Jezikoslovci menijo, da so vsi izšli iz enega samega jezika, protoindoevropskega, ki se je prvotno govoril nekje v Evraziji. Danes jih govorijo po vsem svetu.
Indoevropski jeziki so družina več sto sorodnih jezikov in narečij, ki vključuje večino glavnih jezikov v Evropi, na iranski planoti in v južni Aziji. Nekateri jezikoslovci menijo, da je tudi jezik Ainu na severu Japonske (oddaljeno) soroden indoevropskim jezikom.
Zgodovinsko je bila ta jezikovna družina pomembna tudi v Anatoliji in Srednji Aziji.
Najstarejša indoevropska pisava je iz bronaste dobe v anatolski in mikenski grščini. Izvor indoevropščine je po izumu poljedelstva, saj so nekatere praindoevropske besede poljedelske.
Čeprav ima manj različnih jezikov kot nekatere druge jezikovne družine, ima največ govorcev, približno 2,7 milijarde.
Med 20 jeziki z največ govorci je 12 indoevropskih: angleščina, španščina, hindujščina, portugalščina, bengalščina, ruščina, nemščina, sindhi, pandžabščina, marathi, francoščina in urdu.
Štirje od šestih uradnih jezikov Združenih narodov so indoevropski: angleščina, španščina, francoščina in ruščina.
Indoevropski jeziki v Evropi
Glavne jezikovne skupine
To so glavne indoevropske jezikovne skupine:
- Albanski
- Anatolski: Luwian; hetitski
- Armenski
- Baltoslovanski jezik
- keltski (na primer irski in valižanski)
- germanski (kot so angleščina, nemščina in švedščina)
- grščina (in sodobna grščina)
- Indoiranski
- indoarijski jeziki (indijski)
- Iranski
- latinščina in romanski jeziki (kot so francoščina, italijanščina in romunščina).
Večina indoevropskih jezikov uporablja latinico, drugi pa devanagari, cirilico ali arabsko pisavo.
indoevropska jezikovna družina. Kliknite za podrobnosti.
Povzetek
Število govorcev izhaja iz statističnih podatkov ali ocen (2019) in je zaokroženo:
| Številka | Podružnica | Jeziki | Rojstni govorci | Glavni sistemi pisanja | Ref |
| 1 | albanski jezik | 4 | 7,500,000 | ||
| 2 | Armenski jezik | 2 | 7,000,000 | Armenski | |
| 3 | 25 | 270,000,000 | cirilica, latinica | ||
| 4 | 6 | 1,000,000 | |||
| 5 | germanski jeziki | 47 | 550,000,000 | ||
| 6 | Helenski jeziki | 6 | 15,000,000 | ||
| 7 | 314 | 1,650,000,000 | devanagari, perzijsko-arabsko | ||
| 8 | Italijanski jeziki | 44 | 800,000,000 | ||
| Skupaj | Indoevropski jeziki | 448 | 3,300,000,000 | - – |
Zgodovina indoevropskega jezikoslovja
Evropski obiskovalci Indije so v 16. stoletju začeli predlagati podobnosti med indijskimi in evropskimi jeziki. Leta 1583 je Thomas Stephens S.J., angleški jezuitski misijonar v Goi v Indiji, opazil podobnosti med indijskimi jeziki ter grščino in latinščino ter jih vključil v pismo svojemu bratu, ki pa je bilo objavljeno šele v 20. stoletju.
Sanskrt prvič omenja Filippo Sassetti. Rodil se je leta 1540 v Firencah v Italiji in bil trgovec, ki je med prvimi Evropejci preučeval sanskrt. Leta 1585 je zapisal nekaj besednih podobnosti med sanskrtom in italijanščino, kot so devaḥ/dio "Bog", sarpaḥ/serpe "kača", sapta/sette "sedem", aṣṭa/otto "osem", nava/nove "devet"). Vendar nobena od teh ugotovitev ni vodila k nadaljnjim znanstvenim raziskavam.
Leta 1647 je nizozemski jezikoslovec in učenjak Marcus Zuerius van Boxhorn opazil podobnost indoevropskih jezikov in domneval, da izhajajo iz prvotnega skupnega jezika. V svojo hipotezo je vključil nizozemščino, grščino, latinščino, perzijščino in nemščino, pozneje pa je dodal še slovanske, keltske in baltske jezike. Vendar njegovi predlogi niso postali splošno znani in niso spodbudili nadaljnjih raziskav.
Gaston Coeurdoux in drugi so imeli podobna opažanja. Coeurdoux je konec šestdesetih let 17. stoletja temeljito primerjal sanskrtske, latinske in grške sklanjatve, da bi nakazal povezavo med jeziki. Podobno je Mihail Lomonosov primerjal različne jezikovne skupine sveta, vključno s slovanskimi, baltskimi, iranskimi, finskimi, kitajskimi, hotentotskimi in drugimi.
Hipoteza se je ponovno pojavila leta 1786, 20 let po Coeurdouxu, ko je sir William Jones prvič predaval o presenetljivih podobnostih med tremi najstarejšimi znanimi jeziki: latinščine, grščine in sanskrta. Kasneje je okvirno dodal še gotski, keltski in staroperzijski jezik, vendar je pri razvrščanju naredil nekaj napak in izpustov.
Leta 1813 je Thomas Young prvi uporabil izraz indoevropščina. Ta je postal standardni znanstveni izraz, razen v Nemčiji, in sicer s primerjalno gramatiko Franza Boppa. Ta je izhajala med letoma 1833 in 1852 in je bila izhodišče indoevropskih študij kot akademske discipline.
Nekateri znanstveniki 20. stoletja so menili, da so indoevropski jeziki nastali v Armeniji ali Indiji, večina pa meni, da v Vzhodni Evropi ali Anatoliji. Novejše študije v zadnjem času podpirajo izvor v severnem Iranu in Armeniji.
Vprašanja in odgovori
V: Katera jezikovna družina je najbolj razširjena na svetu?
O: Indoevropski jeziki so najbolj razširjena jezikovna družina na svetu.
V: Kje se je prvotno govorila praindoevropščina?
O: Jezikoslovci menijo, da so protoindoevropščino prvotno govorili nekje v Evraziji.
V: Kateri so glavni jeziki in narečja, ki spadajo v to jezikovno družino?
O: Indoevropski jeziki so družina več sto sorodnih jezikov in narečij, ki vključuje večino glavnih jezikov v Evropi, na iranski planoti in v južni Aziji. V preteklosti je bila pomembna tudi v Anatoliji in Srednji Aziji.
V: Kdaj se je v tej družini jezikov prvič pojavila pisava?
O: Najstarejša znana pisava za to jezikovno družino je iz bronaste dobe v anatolski in mikenski grščini.
V: Kaj naj bi bil izvor praindoevropščine?
O: Domneva se, da je protoindoevropščina nastala po izumu poljedelstva, saj so nekatere njene besede povezane s poljedelstvom.
V: Koliko govorcev ima ta jezikovna družina?
O: Ta jezikovna družina ima približno 2,7 milijarde govorcev.
V: Kateri štirje od šestih uradnih jezikov ZN so indoevropski?
O: Štirje od šestih uradnih jezikov Združenih narodov so indoevropski - angleščina, španščina, francoščina in ruščina.
