Armenija: Republika v Južnem Kavkazu — država, zgodovina in geografija

Armenija (uradno Republika Armenija) je država v evrazijski regiji Južni Kavkaz. Leži na Armenskem višavju, je znotrajkopenska in ima bogato zgodovino, ki sega v antične kraljestva in zgodnje krščanstvo.

Hitri podatki

• Glavno mesto: Jerevan (Yerevan).
• Območje: približno 29.743 km².
• Prebivalstvo: okoli 2,8–3,0 milijona (ocena, stanje se spreminja zaradi migracij).
• Uradni jezik: armensko.
• Valuta: armenijski dram (AMD).
• Datum moderne neodvisnosti: 21. september 1991 (razglasitev neodvisnosti od Sovjetske zveze).

Geografija

Armenija leži v prehodni coni med Evropo in Azijo na visokem, goratem območju. Na zahodu meji na Turčijo, na severu na Gruzijo. Na vzhodu meji na dejansko neodvisno Republiko Arcah in na Azerbajdžan, na jugu pa na Iran in azerbajdžansko eksklavo Nahčivan. Kljub geografski bližini k večjim silam je država notranje kopenska in nima izhoda na morje.

Relief je večinoma gorat; najvišja točka je gora Aragac (približno 4.090 m). Simbolično pomembna je gora Ararat, ki se sicer nahaja na ozemlju Turčije, a je v armenski kulturi močno prisotna in pogosto vidna z armenskih razglednih točk. Veliko je ledeniških dolin, plodnih kotlin in jezer — največje je Jezero Sevan, eno največjih visokogorskih sladkovodnih jezer v Euraziji. Klima je kontinentalna s hladnimi zimami in toplimi poletji, z izrazitimi lokalnimi razlikami zaradi nadmorske višine.

Zgodovina (povzetek)

Armensko ozemlje ima dolgo in zapleteno zgodovino. V antičnih časih so tu cvetele kulture, kot je bilo kraljestvo Urartua, pozneje pa so se oblikovala armenska kraljestva. Armenija je zgodaj sprejela krščanstvo; uradno se pogosto navaja leto 301 kot leto sprejetja kristjanstva kot državne vere, kar jo uvršča med najstarejše krščanske države na svetu.

V različnih obdobjih je bila Armenija pod vplivom sosednjih cesarstev (Perzija, Bizant, Arabci, Mongoli, Osmansko in Ruso). V začetku 20. stoletja je izkušnja armenske skupnosti v Osmanskem cesarstvu vodila do tragedije, znane kot armenski genocid (1915–1917), pri čemer je veliko Armencev izgubilo življenje ali bilo prisiljeno zapustiti domove.

Po prvi svetovni vojni je bilo območje skozi kratek čas neodvisno, nato pa v 1920–ih v sestavi Sovjetske zveze kot Armenijska SSR. Po razpadu Sovjetske zveze je Armenija leta 1991 razglasila neodvisnost. Po osamosvojitvi so precejšnje napetosti povzročile tudi spopadi zaradi območja Nagorno-Karabakh (Gorodni Karabah), kjer živi večinsko etnično armensko prebivalstvo. Konflikt z Azerbajdžanom je vodil do dolgotrajnih vojaških in političnih stanj; leta 2020 je izbruhnil obsežen spopad, leta 2023 pa je Azerbajdžan v okviru vojaške operacije prevzel nadzor nad večjim delom območja Karabakh, kar je privedlo do množičnih premikov prebivalstva in drastičnih sprememb na terenu.

Politika in uprava

Armenija je večstrankarska država. Po ustavnih spremembah in referendumu je politični sistem v smeri parlamentarne republike; izvršilno moč ima predvsem vlada, na čelu s predsednikom vlade (premierjem), predsednik republike pa ima večinoma predstavniško vlogo. Politično življenje je tudi predmet močnih zunanjepolitičnih izzivov, z dejavnostjo varnostnih zavezništev ter domačimi gospodarskimi in socialnimi vprašanji.

V zunanji politiki ima Armenija tesne odnose z Rusijo (članica Organizacije dogovora o kolektivni varnosti in Evrazijske gospodarske zveze), hkrati pa skuša ohranjati stike z Evropsko unijo, ZDA in sosednjimi državami. Konflikt in varnostne skrbi močno vplivajo na notranjo politiko in mednarodne odnose.

Družba, kultura in verzve

Večina prebivalstva so Armenci, močno pripadni armenski jezikovni in verski identiteti. Največje versko telo je Armenijska apostolska cerkev (starocerkvena orientalska cerkev), katere center je v Etchmiadzinu (Vagharshapat). Armenska kultura ima dolgo tradicijo književnosti, glasbe, ikonografije in kamnitega rezbarstva — značilni so khachkari (kamniti križi) in srednjeveške samostanske zbirke.

Unikatne kulturne in verske znamenitosti vključujejo številne samostane in cerkve, ki so pogosto uvrščeni na seznam UNESCO ali so predmet širšega zanimanja turistov in zgodovinarjev (npr. Haghpat, Sanahin, Geghard, Zvartnots, tempelj Garni).

Gospodarstvo

Armensko gospodarstvo temelji na mešanici industrije, kmetijstva, rudarstva (predvsem baker, molibden) in storitvenih dejavnosti. Pomembna vloga so tudi prispevki članov diaspor in tuje naložbe. V zadnjih letih je rasel sektor informacijske tehnologije in start-upov, ki privablja pozornost tujih vlagateljev. Gospodarstvo je občutljivo na zunanje šoke, energetsko odvisnost in geopolitične napetosti.

Turizem in dediščina

Armenija ponuja obiskovalcem bogato zgodovinsko dediščino, gorske poti, jezero Sevan, terapevtske kraje in samostane v slikovitem okolju. Zaradi bližine in zgodovinskih vezi je država privlačna tudi za tiste, ki raziskujejo kulturne in verske korenine Armencev po svetu.

Izzivi in prihodnost

Glavni izzivi so varnost in reševanje posledic spora z Azerbajdžanom, gospodarska rast, demografske spremembe ter okrepljanje institucij in pravne drže. Hkrati ima Armenija priložnosti v razvoju tehnologij, rasti turizma in krepitvi ekonomskih vezi z različnimi partnerji.

Armenija ostaja država z močno identiteto, bogato kulturno dediščino in stratešno lego v Južnem Kavkazu, kjer zgodovina in sodobne razmere še naprej oblikujejo njen razvoj.

Vprašanja in odgovori

V: Kje se nahaja Armenija?

V: Kakšno je uradno ime Armenije?

V: Kakšen jezik govorijo Armenci?

V: Ali je Armenija obalna država?

V: Kako bi v armenščini rekli "Armenija"?

V: Kateri celini pripada Armenija?

Išči po črki