Republika Gorski Karabah (Arcah): zgodovina in mednarodni status

Republika Gorski Karabah (NKR) (armensko: ) ali Republika Arcah je de facto neodvisna republika v regiji Gorski Karabah na Južnem Kavkazu. Mednarodno je priznana kot del Azerbajdžana.

Na območju Gorskega Karabaha že dolgo živijo Armenci. Armenija in Azerbajdžan sta si to območje izpodbijala od leta 1918. Ko je Sovjetska zveza vzpostavila nadzor nad območjem, je leta 1923 v okviru Azerbajdžanske SSR ustanovila avtonomno območje Gorski Karabah (NKAO). V zadnjih letih obstoja Sovjetske zveze je regija ponovno postala vir spora med Armenijo in Azerbajdžanom, zaradi česar je med letoma 1988 in 1994 potekala vojna za Gorski Karabah.

10. decembra 1991 je bil v NKAO in sosednji regiji Šahumian izveden referendum. Na njem je bila razglašena neodvisnost od Azerbajdžana kot Republika Gorski Karabah. Države ne priznava nobena država članica ZN, vključno z Armenijo. Predstavniki vlad Armenije in Azerbajdžana od takrat vodijo mirovne pogovore, v katerih posreduje skupina iz Minska pri OVSE.

Zgodovinski okvir

Gorski Karabah ima dolgo zgodovino naselitve in prepletanja etničnih skupin. V času ruske imperije in pozneje v Sovjetski zvezi so se meja in administrativne odločitve pogosto spreminjale, kar je prispevalo k nasprotjem glede narodnostnih in teritorijalnih zahtev. Oblikovalo se je tudi močno kulturno in versko povezovanje armenske skupnosti z regijo.

Dejavniki konflikta in pot do razglasitve

Na koncu 1980-ih je ob slabitvi centralne oblasti v Sovjetski zvezi zraslo gibanje med armensko prebivalstvom Gorskega Karabaha za priključitev k Armeniji ali za širšo avtonomijo. Sledi izbruh oboroženih spopadov, ki so kljub premirjem povzročili obsežne izgube, etnične spremembe in nastanek de facto ločene uprave, ki je vzpostavila svoje institucije, vojsko in upravne meje.

Mednarodni poskusi reševanja

Za reševanje spora je bila vzpostavljena OVSE Minsk skupina, katere so-sponzorji so bili Združene države, Rusija in Francija. Mnogo krogov pogajanj je potekalo v naslednjih desetletjih, vendar brez trajne rešitve. Mednarodno pravo in resolucije Združenih narodov so redno poudarjale ozemeljsko celovitost Azerbajdžana, hkrati pa pozivale k zaščiti človekovih pravic in kulturne dediščine v regiji.

Vojna leta 2020 in njene posledice

V septembru 2020 so spet izbruhnili obsežni spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom, ki so povzročili velike človeške in materialne izgube. Po večtedenskih spopadih sta Armenija in Azerbajdžan 9. novembra 2020 sprejeli rusko-posredovano izjavo o premirju, po kateri je Azerbajdžan zadržal del ozemelj, ki so jih pred tem nadzorovale armenske sile, medtem ko so v sporno območje začeli prihajati ruski mirovniki, ki naj bi zagotovili spoštovanje premirja in varovanje nekaterih prometnih povezav.

Dogodki 2022–2023 in razplet

V naslednjih letih so ostali problemi — vključno z zapiranjem prometnih poti (npr. blokada koridorja Lachin), spori glede dostopa do oskrbe in grožnje varnosti civilistov — povzročili humanitarne skrbi. Septembra 2023 je Azerbajdžan sprožil hitro vojaško operacijo v območju Gorskega Karabaha, ki je privedla do kapitulacije lokalnih oboroženih enot in k dogovoru o predaji nadzora. Po več poročilih je velika večina etničnih Armencev zapustila regijo in se preselila v Armenijo; de facto oblasti v Arcahu so sporočile, da se bodo razpustile do 1. januarja 2024.

Demografija, uprava in vsakdanje življenje

Pred novimi spremembami je prebivalstvo Gorskega Karabaha predstavljalo predvsem etnične Armence, ki so ohranjali lastne upravne in varnostne strukture, valuto (armenski dram) ter javne institucije. Dolgotrajne vojne in občasni spopadi so povzročili množične razselitve in velike gospodarske posledice. Kulturna dediščina regije, vključno z zgodovinskimi cerkvami in spomeniki, je postala eno od vprašanj mednarodnih skrbi glede konservacije in varstva.

Mednarodni status in pravne posledice

Mednarodno je Gorski Karabah obravnavan kot del Azerbajdžana; njegova samostojnost ni bila priznana s strani držav članic ZN. Pravna vprašanja vključujejo status priseljenih oseb, varstvo manjšin, vrnitev razseljenih oseb in povračilo škode. Diplomatska prizadevanja za trajno rešitev so se osredotočala na kombinacijo varnostnih garancij, zaščite pravic manjšin in zagotavljanja gospodarskega razvoja v regiji.

Humanitarne in prihodnje perspektive

Razočarane skupnosti in razseljene osebe potrebujejo obsežno pomoč, vključno z nastanitvijo, zdravstveno oskrbo in pravno podporo. Dolgoročno mednarodna skupnost pogosto poudarja pomen beleženja kršitev človekovih pravic, zaščite kulturne dediščine in zagotovitve pogojev za varno vrnitev, če se bo ta izkazala za mogoča. Končna rešitev bo verjetno zahtevala vzajemne varnostne ukrepe, dialog o avtonomiji ali posebnih statusih ter zaveze obeh strani in sosednjih držav k miru.

Situacija v Gorskem Karabahu se je v zadnjih letih hitro spreminjala. Pomembno je spremljati zanesljive, aktualne vire in uradne izjave vlad ter mednarodnih organizacij, saj se pravni, politični in humanitarni vidiki lahko hitro razvijajo.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšno je uradno ime Arcaha?

V: Kdo je živel v Gorskem Karabahu od klasične antike naprej?

V: Kdaj je prišlo do seldžuške invazije?

V: Kaj se je zgodilo, ko je Sovjetska zveza vzpostavila nadzor nad Gorskim Karabahom?

V: Kaj je bilo vprašano na referendumu leta 1991?

V: Kako so se Azerbajdžanci odzvali na ta referendum?

V:Kaj posreduje pri mirovnih pogovorih med Armenijo in Azerbajdžanom?

Išči po črki