Gorski Karabah

Zgodovina

Gorski Karabah je postal predmet spora med Armenijo in Azerbajdžanom leta 1918, ko sta obe državi razglasili neodvisnost od Rusije. Teritorialni spor je bil rešen šele leta 1920, ko sta obe mladi državi postali del Sovjetske zveze in sta zaradi delovanja ruskih komunistov (boljševikov) dejansko izgubili neodvisnost. V tem času so armenski teroristi ubili številne Azerbajdžance.

Zagovorniki armenskega stališča pogosto poudarjajo, da je bila resolucija Kavkaškega biroja z dne 5. julija 1921 očitno sprejeta pod pritiskom boljševikov, vsekakor pa je ta resolucija v nasprotju z načelom samoodločbe in je ni mogoče šteti za veljavno: problem morajo reševati države, ki jih neposredno zadeva, in ne odbor, ustanovljen posebej za ta primer in znotraj vladajoče stranke tretje države.

Ko je v Moskvi na oblast prišel Mihail Gorbačov in konec 80. let začel kampanje za promocijo in demokratične reforme, so se Armenci v Gorskem Karabahu odločili, da se s svojimi težavami obrnejo na mednarodne in sovjetske voditelje. Ker se je večinsko armensko prebivalstvo pritoževalo nad "prisilno azerbajdžanizacijo" regije, je začelo gibanje za neodvisnost.

Novembra 1991 je azerbajdžanski parlament, da bi ustavil to gibanje, ukinil avtonomni status regije. V odgovor so Armenci v Gorskem Karabahu 10. decembra 1991 izvedli referendum, na katerem je velika večina prebivalcev glasovala za popolno neodvisnost. Azerbajdžanska skupnost v Gorskem Karabahu je ta referendum bojkotirala.

Ti dogodki in zlasti nasilna deportacija približno 200 000 Azerbajdžancev iz Armenije so povzročili nemire proti Armencem, ki živijo v Azerbajdžanu.

Vojna za Gorski Karabah je postala najdaljši in eden najbolj krvavih spopadov v državah naslednicah Sovjetske zveze. Po zadnjih ocenah je v njej umrlo 15.000 ljudi, število beguncev pa je preseglo milijon.

Danes je Gorski Karabah de facto država, ki se imenuje Republika Gorski Karabah.