Nagorno-Karabah (Arcah/Artsakh) — sporna regija v Južnem Kavkazu
Pregled zgodovine, etničnih napetosti in mednarodnega spora: status Arcaha (Nagorno‑Karabah/Artsakh), vloge Armenije in Azerbajdžana ter možne poti k rešitvi.
Gorski Karabah (Arcah/Artsakh) je planinska regija v južnem Kavkazu, z dolgo in zapleteno zgodovino naseljevanja ter številnimi etničnimi in političnimi spori. Imena regije v različnih jezikih običajno pomenijo "gorski Karabah" ali "gorski črni vrt": ruska beseda "nagorno" pomeni "gorski/na gori", turška "kara" pomeni "črn", azerbajdžanska beseda "bakh" pa "vrt". Regija je bila v preteklosti del različnih zgodovinskih držav in imperijev, danes pa je predmet mednarodnega spora.
- Armensko: Լեռնային Ղարաբաղ, prevedeno Lernayin Gharabagh
- azerbajdžanski jezik: Dağlıq Qarabağ (kar pomeni "zgornji/gorati Karabah")
- Ruski jezik: Нагорный Карабах, prevedeno Nagornyj Karabah
Geografija in prebivalstvo
Regija je pretežno gorata, z dolinami in rečicami, kar vpliva na podnebje in načine življenja prebivalcev. Tradicionalno je imela večinsko armensko prebivalstvo, občasno z manjšim deležem Azerbajdžancev in drugih skupnosti. V zadnjih desetletjih so premiki prebivalstva zaradi konfliktov in vojaških operacij močno spremenili demografsko sliko.
Zgodovina in konflikti
V sovjetskem obdobju je bila regija administrativno umeščena v Azerbajdžansko SSR kot Nagorno-Karabahska avtonomna oblast. Po razpadu Sovjetske zveze so napetosti prerasle v oborožen spopad (začenja konec 1980-ih in oboroženi spopadi v začetku 1990-ih), ki je privedel do prvega vojaškega konflikta za nadzor nad regijo. Leta 1994 je bil sklenjen premirje, po katerem so armenske sile zavarovale večino ozemlja Nagorno-Karabaha in obmejna območja Azerbajdžana.
Sepetembra–novembra 2020 je izbruhnila nova oborožena konfrontacija med Armenijo in Azerbajdžanom, ki jo je po večdnevnih spopadih z mednarodnim posredovanjem končalo rusko posredovano prekinitveno obdobje (miran sporazum). Ta konflikt je spremenil nadzor nad nekaterimi deli regije in okrepil prisotnost ruskih mirovnih sil v določenih koridorjih.
Septembra 2023 je Azerbajdžan izvedel hitro vojaško operacijo, s katero je prevzel nadzor nad večjim delom regije. To je povzročilo množične premike civilnega prebivalstva, predvsem etničnih Armencev, in resne humanitarne posledice. Kot odziv so se pojavili različni mednarodni pozivi k zaščiti civilistov in k humanitarnemu dostopu.
Politični in pravni položaj
Nagorno-Karabah je sporno območje. Po mednarodnem pravu in več sklepih Združenih narodov je območje priznano kot del Azerbajdžana. Hkrati pa je v praksi (v različnih obdobjih) obstajala dejanska oblast, ki jo je vzdrževala samooklicana in mednarodno nepriznana Republika Arcah (Artsakh), s svojo administracijo, institucijami in varnostnimi strukturami. Združeni narodi in več mednarodnih akterjev so pogosto pozivali k umiku tujih oboroženih enot in k mirnemu reševanju spora z dialogom.
Humanitarne posledice
Spopadi so pustili globoke posledice: številni mrtvi in ranjeni, množični notranji in čezmejni premiki prebivalstva, uničenje domov ter infrastrukture ter potencialna minska nevarnost na prizadetih območjih. Mednarodne organizacije in države so pozvale k zagotovitvi humanitarne pomoči, zaščiti beguncev in begunskih pravic ter k deminiranju in obnovi civilne infrastrukture.
Kulturna dediščina
V regiji se nahajajo cerkve, samostani in druga zgodovinska najdišča, pomembna tako za armensko kot tudi širšo kulturno dediščino. Ohranjanje in zaščita kulturnih spomenikov sta pomembna vprašanja v času in po končanju konfliktov, saj so kulturni objekti pogosto ranljivi za poškodbe ali uničenje med spopadi.
Mednarodni odziv in prihodnost
Mednarodna skupnost je regijo spremljala z velikim zaskrbljenostjo, posredovanje pa je potekalo skozi različne forume (Združeni narodi, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, države regije in globalni akterji). Dolgoročna rešitev sporov zahteva pogajanja, zavezanost k spoštovanju človekovih pravic, varstvo manjšin ter dogovore o varnosti, prostem prehajanju meja in trajnostnem razvoju prizadetih območij.
Ker se razmere spreminjajo, ostaja ključnega pomena podpora humanitarnih programov, zaščita civilistov in iskanje politične rešitve, ki bo spoštovala mednarodno pravo in varovala pravice vseh prebivalcev regije.
Nepriznana zastava Gorskega Karabaha
Zgodovina
Gorski Karabah je postal predmet spora med Armenijo in Azerbajdžanom leta 1918, ko sta obe državi razglasili neodvisnost od Rusije. Teritorialni spor je bil rešen šele leta 1920, ko sta obe mladi državi postali del Sovjetske zveze in sta zaradi delovanja ruskih komunistov (boljševikov) dejansko izgubili neodvisnost. V tem času so armenski teroristi ubili številne Azerbajdžance.
Zagovorniki armenskega stališča pogosto poudarjajo, da je bila resolucija Kavkaškega biroja z dne 5. julija 1921 očitno sprejeta pod pritiskom boljševikov, vsekakor pa je ta resolucija v nasprotju z načelom samoodločbe in je ni mogoče šteti za veljavno: problem morajo reševati države, ki jih neposredno zadeva, in ne odbor, ustanovljen posebej za ta primer in znotraj vladajoče stranke tretje države.
Ko je v Moskvi na oblast prišel Mihail Gorbačov in konec 80. let začel kampanje za promocijo in demokratične reforme, so se Armenci v Gorskem Karabahu odločili, da se s svojimi težavami obrnejo na mednarodne in sovjetske voditelje. Ker se je večinsko armensko prebivalstvo pritoževalo nad "prisilno azerbajdžanizacijo" regije, je začelo gibanje za neodvisnost.
Novembra 1991 je azerbajdžanski parlament, da bi ustavil to gibanje, ukinil avtonomni status regije. V odgovor so Armenci v Gorskem Karabahu 10. decembra 1991 izvedli referendum, na katerem je velika večina prebivalcev glasovala za popolno neodvisnost. Azerbajdžanska skupnost v Gorskem Karabahu je ta referendum bojkotirala.
Ti dogodki in zlasti nasilna deportacija približno 200 000 Azerbajdžancev iz Armenije so povzročili nemire proti Armencem, ki živijo v Azerbajdžanu.
Vojna za Gorski Karabah je postala najdaljši in eden najbolj krvavih spopadov v državah naslednicah Sovjetske zveze. Po zadnjih ocenah je v njej umrlo 15.000 ljudi, število beguncev pa je preseglo milijon.
Danes je Gorski Karabah de facto država, ki se imenuje Republika Gorski Karabah.
· 
· 
· 
· 
· 
· 
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Gorski Karabah?
O: Gorski Karabah je sporna regija na južnem Kavkazu.
V: Ali je Gorski Karabah pravno priznan kot del Azerbajdžana?
O: Da, Gorski Karabah je priznan kot del Azerbajdžana.
V: Kdo je nadzoroval večino Gorskega Karabaha od leta 1994 do vojne v Gorskem Karabahu leta 2020?
O: Od leta 1994 do vojne v Gorskem Karabahu leta 2020 so večino Gorskega Karabaha vojaško nadzorovali Armenci kot Republika Artsakh.
V: Ali Republiko Arcah priznava katera koli druga država?
O: Ne, Republike Arcah uradno ne priznava nobena druga država.
V: Ali Armenija podpira Republiko Arcah?
O: Da, Armenija podpira Republiko Arcah.
V: Kdo trenutno nadzoruje Gorski Karabah?
O: Trenutno različne dele Gorskega Karabaha nadzorujeta Azerbajdžan in Armenija.
V: Katera država trenutno nadzoruje večji del Gorskega Karabaha?
O: Večino Gorskega Karabaha trenutno nadzoruje Azerbajdžan.
Iskati