Naravne regije Nemčije: pregled pokrajin, nižin, višavij in Alp

·         1 Regije

o    1.1 Severovzhodna nemška nižina

o    1.2 Severozahodna nemška nižina

o    1.3 Zahodno osrednje višavje

o    1.4 Vzhodno osrednje višavje

o    1.5 Južnonemška grmičevja^[1][2]

o    1.6 Alpsko predgorje^[1] in Alpe

o    1.7 Severno in Baltsko morje

·         2 Reference

1 Regije – kratek pregled

Nemčija se naravno deli na več izrazitih geografskih pasov: nizke predele (nižine), sredogorja oziroma višavja, južne hribovite pokrajine in Alp ter obalna območja Severnega in Baltskega morja. Te regije se razlikujejo po nastanku (ledeni, fluvialni, tektonski), podnebju, rastlinstvu, rabi zemlje in gostoti poseljenosti. Spodaj je bolj podroben opis posameznih območij.

1.1 Severovzhodna nemška nižina

Severovzhodna nižina (ponekod imenovana tudi Pržno-polodna nižina) zajema območje vzhodno od reke Elbe vse do polotoka Pommern in obal Baltskega morja. Pokrajina je rezultat pleistocenskih ledeniških procesov — prevladujejo ravnine, večja jezera, morenske terase in peščena območja.

Značilnosti:

• Relief: nizko ležeče ravnine in rahle hribinke, številna jezera in močvirja, oblikovana z retenci lednikov in jezerskih usedlin.
• Podnebje: zmerno celinsko s hladnejšimi zimami kot zahodna Nemčija; ob obali vpliv Baltskega morja z blažjimi temperaturami.
• Ravnine in raba: intenzivno kmetijstvo na bolj rodovitnih tleh, ob obalah turizem in ribištvo; na nekaterih območjih gozdovi in naravni rezervati.
• Pomembni vodni tokovi: reke Oder (na vzhodu), Havel, številni pritoki in jezera (npr. Mecklenburgijska jezera).
• Mesta: Rostock, Schwerin, Neubrandenburg, in nemalo manjših mest ter podeželskih naselij.

1.2 Severozahodna nemška nižina

Severozahodovna nižina obsega obsežna ravninska območja, ki jih prečijo velike reke kot so Ren, Ems, Weser in Elbe. Na zahodnem delu se nahajajo močvirja in rečna delti, proti obali pa poldri in plitve obale Severnega morja.

Značilnosti:

• Relief: nizka, rahlo valovita ravnina z več rečnimi dolinami in močvirji; na zahodu obalna območja z poldri, plitvinami in nekdanjimi morski izlivnicami.
• Podnebje: oceansko, z blagimi zimami in vlažnim poletjem; močan vpliv zahodnih vetrov in morskih temperatur.
• Gospodarstvo: gosto poseljena in visoko razvita industrijska območja vzdolž rek (npr. Porurje ob Renu), intenzivno kmetijstvo v notranjosti ter pomorski promet ob obali.
• Pomembna mesta in regije: Hamburg (luč), Brema, okolica Rena vključuje velika industrijska središča, pristanišča in logistične vezi.

1.3 Zahodno osrednje višavje

Zahodno osrednje višavje (v nemščini pogosto del Bismarckovega sredogorja) zajema nižje gore in hribovja zahodne Nemčije, kot so Severno Porurje-Vestfalija, Eifelsko hribovje in zahodna območja Porurja. To območje je značilno po vulkanskih tvorbah, pogorjih in bogatih premogovnikih v preteklosti.

Značilnosti:

• Relief: hribovje in manjše gore (višine običajno nekaj sto do ~800 m), doline rek in pogosti kamniti grebeni.
• Geologija: mešanica starodavnih kamnin in mlajših vulkanskih izlivov (npr. Eifel), tektonskih prepogibov in sekundarnih usedlin.
• Raba: gozdovi, kmetijstvo v stenah dolin ter obsežna industrijska in rudarstva območja v preteklosti (večinoma prestrukturirana).
• Mesta: manjša do srednje velika mestna središča, pogosto povezana z industrijo in turizmom.

1.4 Vzhodno osrednje višavje

Vzhodno osrednje višavje vključuje hribovita do planotna območja osrednje in vzhodne Nemčije — npr. Harz, Thüringer Wald, Erzgebirge (Rudniške gore) in druge verige. Gre za starejše gore z izrazitim gozdnim pasom in številnimi kulturnimi pokrajinami.

Značilnosti:

• Relief: višji hribi in nižji gorski hrbti z višinskimi razlikami med dolinami in grebeni (višine pogosto do okoli 1.000–1.400 m).
• Klima: bolj celinska kot na zahodu; v višjih območjih hladnejše in bolj snežno pozimi.
• Kultura in gospodarstvo: tradicionalne rudarstvo in obrt, danes pa turizem (zimski športi), gozdarstvo ter manj intenzivno kmetijstvo.
• Pomembne točke: Harz (brocken 1.141 m), Thüringer Wald (Rennsteig kot znana pot), Erzgebirge ob meji s Češko.

1.5 Južnonemška grmičevja (Južnonemška gorska veriga)^[1][2]

Južnonemška grmičevja (v slovenščini tudi Južne Nemške gomile ali "Schichtstufenland") predstavljajo prehodno območje med sredogorjem in Alpami. Gre za kompleks hribovij, gradišč in stratificiranih pobočij, ki segajo od zahodnega Bavarija do jugovzhodnega Baden-Württemberga.

Značilnosti:

• Relief: značilne so stopnje (schichtstufen), kjer odpornejše kamnine tvorijo vzdolžne grebene in stope pobočij; višine pogosto do okoli 1.000 m.
• Raba zemlje: kmetijstvo (vključno z vinogradništvom v primernih dolinah), gozdovi in turizem; na strmih pobočjih pastirske in gozdarske površine.
• Kultura: bogata zgodovina gradov, tradicionalnih vasi in industrijskih centrov; območje je priljubljeno za pohodništvo in kolesarjenje.

1.6 Alpsko predgorje^[1] in Alpe

Alpsko predgorje (Alpenvorland) je prehodna nižina in hribovje, ki leži severno od Alp. Sledijo Alpe, ki v južni Nemčiji tvorijo najvišji gorski sistem države.

Alpsko predgorje:

• Relief: valovito do hribovito območje z morenskimi in jezerskimi nanosi iz ledeniških obdobij; številna jezera (npr. Bodensko jezero ob meji z Avstrijo in Švico).
• Pomembne rabe: kmetijstvo, intenziven turizem, zdravilišča in počitniške destinacije.

Alpe:

• Najvišji vrh: Zugspitze (2.962 m) — najvišja točka Nemčije.
• Relief in geologija: visoke gore, strme doline, ledeniki (čeprav se slednji zmanjšujejo zaradi segrevanja), alpske in podalpske vegetacijske cone.
• Podnebje in biodiverziteta: od alpinskega do gorniškega podnebja; v višjih legah močno omejena rastlina, spodaj pa bogati gozdovi in pašniki.
• Gospodarstvo in turizem: zimskih športi (smučanje), poletni pohodniški in kolesarski turizem, alpske kmetije in tradicionalne vasice.

1.7 Severno in Baltsko morje

Obala Severnega in Baltskega morja predstavlja pomemben naravni in gospodarstveni prostor Nemčije. Gre za plitvo morje z močnim plimovanjem na Severnem morju ter zaprto, manj plimno Baltsko morje.

Značilnosti:

• Severno morje: značilne so plitve plitvine (Wadden Sea), poldri in močvirna obala; pomembne ekološke cona z velikimi plitvinskimi območji, ptičjimi selišči in ribiškimi vodami.
• Baltsko morje: bolj zaprt basen z manjšo plimovanjem; obale so navadno bolj zaščitene z zalivi in polotoki, številni otoki (npr. Rügen, Usedom) so turistične destinacije.
• Pomembna raba: pomorstvo, ribištvo, energetika (vetrne elektrarne na morju), ladijski promet, turizem in zaščita obalnih ekosistemov.

2 Reference

1. [1] Bundesamt für Naturschutz (BfN): "Naturräume Deutschlands" — pregled naravnih regij, geomorfologije in rabe zemlje. (Spletna stran BfN — pregled regij; dostopno za nadaljnjo referenco.)
2. [2] Heinrichs, J. idr., geografske študije: "Die Landschaften Deutschlands" — uvod v geomorfološke enote in značilnosti Južne Nemčije.
3. [3] Encyclopaedia in geography sources — splošne informacije o rekah (Ren, Elbe, Donava), gorskih sistemih (Alpe, Harz, Thüringer Wald) in obalnih območjih Severnega ter Baltskega morja.