Nauru, (angleško: Nauru), uradno Republika Nauru, je suverena otoška država v Mikroneziji v južnem PacifikuRepubliki Kiribati, 300 kilometrov vzhodno. Nauru je najmanjša otoška država na svetu, saj obsega le 21 kvadratnih kilometrov, najmanjša neodvisna republika in edina republikanska država na svetu brez uradnega glavnega mesta. Z 10 670 prebivalci je za Vatikanom in Tuvalujem tretja najmanj naseljena država.

V Avstralijo prodaja fosfat (kemikalijo). Uradna jezika Nauruja sta angleščina in naurujščina. Sedanji predsednik Nauruja je Lionel Aingimea.

Dodatek in posodobitev: Nauru je majhen koralni otok z izrazito razgibano notranjostjo, ki jo je močno prizadelo rudarenje fosfata. Površje obsega obalni pas z nizko vegetacijo in apnenčaste pečine v notranjosti; najvišja točka je Command Ridge (približno 71 m). Otok ima tropsko klimo z mokrim in suhim letnim obdobjem.

Geografija in okolje

Nauru je praktično obkrožen z laguno in koralnim grebenom. Zaradi intenzivnega izkopavanja fosfata je velika del notranjosti prekrita z ostanki rudarskih jam in ostrimi apnenčastimi ostanki; le obrobje ostaja naseljeno in obdelano. Ta degradacija tal povzroča izzive pri preskrbi s sladko vodo, kmetovanju in obnovi narave. V zadnjih letih potekajo prizadevanja za sanacijo in ponovno vegetacijo nekaterih izkopanih površin.

Zgodovina

Otočje so naseljevali avtohtoni prebivalci Mikronezijskega izvora. V 19. stoletju so otok zaznali evropski mornarji; konec 19. stoletja je Nauru postal nemška kolonija. Po prvi svetovni vojni je prešel pod mandatom Lige narodov, ki je upravljanje podelil Avstraliji (v sodelovanju z Veliko Britanijo in Novo Zelandijo), fosfat pa je postal glaven vir dohodka. Med drugo svetovno vojno so otok zasedli Japonci, po vojni pa se je upravljanje vrnilo Avstraliji. Nauru je postal neodvisen leta 1968.

Politika in uprava

Republika Nauru ima parlamentarni sistem; parlament izvoli predsednika, ki je hkrati šef države in vlade. Nauru nima uradnega glavnega mesta; mesto Yaren v praksi služi kot sedež parlamenta, vlade, več ministrstev in letališča, zato ga pogosto imenujejo de facto prestolnica.

Gospodarstvo

Gospodarstvo Nauruja je bilo dolgo odvisno predvsem od fosfata, ki je v drugi polovici 20. stoletja prinašal visoke prihodke. Ko so zaloge začele pojemati in so se pojavili finančni problemi zaradi slabe uprave investicijskega premoženja, je država doživela gospodarski upad. V zadnjih desetletjih se je Nauru zanašal tudi na dohodek iz drugih virov: najemanje zemljišč in zmogljivosti za programe tretjih držav (npr. obravnava prosilcev za azil v okviru avstralskih politik), prodaja ribolovnih dovoljenj in mednarodna pomoč. Trajajo načrti za obnovo zapuščenih rudarskih površin in razvoj trajnostnih virov dohodka.

Prebivalstvo in kultura

Prebivalstvo je večinoma naurujske narodnosti. Večina ljudi živi ob obali, saj notranjost otežuje življenje zaradi rudniških ostankov. Glavni jeziki so naurujščina in angleščina; prevladuje krščanstvo. Kulturno življenje vključuje tradicionalne običaje, glasbo in šport — priljubljena je na primer avstralska nogometna različica (Australian rules football).

Transport in povezave

Nauru ima mednarodno letališče (Nauru International Airport) in redne (če ne vedno pogoste) povezave z Avstralijo in drugimi pacifiškimi točkami. Zaradi majhnosti otoka je promet omejen, glavne ceste obkrožajo otok in povezujejo naselja ob obali.

Mednarodni položaj

Nauru je član Združenih narodov in Commonwealtha; ohranja tesne vezi z Avstralijo, ki je pomemben gospodarski in politični partner. Diplomatske vezi in zunanja politika so pogosto usmerjene k iskanju pomoči za razvoj, trajnostne sanacije okolja in stabilizacijo gospodarstva.

Opomba: nekateri podatki (npr. število prebivalcev ali ime predsednika) se lahko spreminjajo; za najnovejše informacije preverite zadnje uradne vire.