Nauru: najmanjša otoška republika v južnem Pacifiku, brez prestolnice

Nauru — najmanjša otoška republika v južnem Pacifiku brez uradne prestolnice. Odkrijte zgodbo o fosfatih, kulturi in edinstveni državi velikosti 21 km².

Nauru, (angleško: Nauru), uradno Republika Nauru, je suverena otoška država v Mikroneziji v južnem PacifikuRepubliki Kiribati, 300 kilometrov vzhodno. Nauru je najmanjša otoška država na svetu, saj obsega le 21 kvadratnih kilometrov, najmanjša neodvisna republika in edina republikanska država na svetu brez uradnega glavnega mesta. Z 10 670 prebivalci je za Vatikanom in Tuvalujem tretja najmanj naseljena država.

V Avstralijo prodaja fosfat (kemikalijo). Uradna jezika Nauruja sta angleščina in naurujščina. Sedanji predsednik Nauruja je Lionel Aingimea.

Dodatek in posodobitev: Nauru je majhen koralni otok z izrazito razgibano notranjostjo, ki jo je močno prizadelo rudarenje fosfata. Površje obsega obalni pas z nizko vegetacijo in apnenčaste pečine v notranjosti; najvišja točka je Command Ridge (približno 71 m). Otok ima tropsko klimo z mokrim in suhim letnim obdobjem.

Geografija in okolje

Nauru je praktično obkrožen z laguno in koralnim grebenom. Zaradi intenzivnega izkopavanja fosfata je velika del notranjosti prekrita z ostanki rudarskih jam in ostrimi apnenčastimi ostanki; le obrobje ostaja naseljeno in obdelano. Ta degradacija tal povzroča izzive pri preskrbi s sladko vodo, kmetovanju in obnovi narave. V zadnjih letih potekajo prizadevanja za sanacijo in ponovno vegetacijo nekaterih izkopanih površin.

Zgodovina

Otočje so naseljevali avtohtoni prebivalci Mikronezijskega izvora. V 19. stoletju so otok zaznali evropski mornarji; konec 19. stoletja je Nauru postal nemška kolonija. Po prvi svetovni vojni je prešel pod mandatom Lige narodov, ki je upravljanje podelil Avstraliji (v sodelovanju z Veliko Britanijo in Novo Zelandijo), fosfat pa je postal glaven vir dohodka. Med drugo svetovno vojno so otok zasedli Japonci, po vojni pa se je upravljanje vrnilo Avstraliji. Nauru je postal neodvisen leta 1968.

Politika in uprava

Republika Nauru ima parlamentarni sistem; parlament izvoli predsednika, ki je hkrati šef države in vlade. Nauru nima uradnega glavnega mesta; mesto Yaren v praksi služi kot sedež parlamenta, vlade, več ministrstev in letališča, zato ga pogosto imenujejo de facto prestolnica.

Gospodarstvo

Gospodarstvo Nauruja je bilo dolgo odvisno predvsem od fosfata, ki je v drugi polovici 20. stoletja prinašal visoke prihodke. Ko so zaloge začele pojemati in so se pojavili finančni problemi zaradi slabe uprave investicijskega premoženja, je država doživela gospodarski upad. V zadnjih desetletjih se je Nauru zanašal tudi na dohodek iz drugih virov: najemanje zemljišč in zmogljivosti za programe tretjih držav (npr. obravnava prosilcev za azil v okviru avstralskih politik), prodaja ribolovnih dovoljenj in mednarodna pomoč. Trajajo načrti za obnovo zapuščenih rudarskih površin in razvoj trajnostnih virov dohodka.

Prebivalstvo in kultura

Prebivalstvo je večinoma naurujske narodnosti. Večina ljudi živi ob obali, saj notranjost otežuje življenje zaradi rudniških ostankov. Glavni jeziki so naurujščina in angleščina; prevladuje krščanstvo. Kulturno življenje vključuje tradicionalne običaje, glasbo in šport — priljubljena je na primer avstralska nogometna različica (Australian rules football).

Transport in povezave

Nauru ima mednarodno letališče (Nauru International Airport) in redne (če ne vedno pogoste) povezave z Avstralijo in drugimi pacifiškimi točkami. Zaradi majhnosti otoka je promet omejen, glavne ceste obkrožajo otok in povezujejo naselja ob obali.

Mednarodni položaj

Nauru je član Združenih narodov in Commonwealtha; ohranja tesne vezi z Avstralijo, ki je pomemben gospodarski in politični partner. Diplomatske vezi in zunanja politika so pogosto usmerjene k iskanju pomoči za razvoj, trajnostne sanacije okolja in stabilizacijo gospodarstva.

Opomba: nekateri podatki (npr. število prebivalcev ali ime predsednika) se lahko spreminjajo; za najnovejše informacije preverite zadnje uradne vire.

Geografija

Nauru je 21 kvadratnih kilometrov velik otok ovalne oblike v jugozahodnem Tihem oceanu, 42 kilometrov južno od ekvatorja. Otok obdaja koralni greben, ki je ob plimi izpostavljen in posejan s pinakli. Zaradi prisotnosti grebena ni bilo mogoče vzpostaviti morskega pristanišča, čeprav kanali v grebenu omogočajo dostop do otoka manjšim čolnom. V notranjosti otoka se od plaže razprostira 150 do 300 metrov širok rodoviten obalni pas.

Osrednjo planoto Nauruja obdajajo koralni klifi. Najvišja točka planote, imenovana Command Ridge, je 71 metrov nad morjem. Edina rodovitna območja na Nauruju so na ozkem obalnem pasu, kjer uspevajo kokosove palme. Na zemljiščih okoli lagune Buada rastejo banane, ananas, zelenjava, pandanusi in avtohtoni listavci, kot je drevo tomano.

Nauru je bil eden od treh velikih fosfatnih otokov v Tihem oceanu (druga otoka sta bila Banaba v Kiribatiju in Makatea v Francoski Polineziji). Zaloge fosfatov na Nauruju so zdaj skoraj povsem izčrpane. Zaradi rudarjenja fosfatov na osrednji planoti je ostalo pusto območje z nazobčanimi apnenčastimi vrhovi, visokimi do 15 metrov. Rudarjenje je uničilo in opustošilo približno 80 odstotkov površine Nauruja, prizadelo pa je tudi okoliško izključno ekonomsko cono; ocenjuje se, da so mulj in odplake fosfatov uničile 40 odstotkov morskega življenja.

Na otoku je zabeleženih le okoli 60 vrst vaskularnih rastlin, od katerih nobena ni endemična. Gojenje kokosovih orehov, rudarjenje in vnesene vrste so močno prizadeli avtohtono rastlinstvo. Na otoku ni avtohtonih kopenskih sesalcev, so pa avtohtone žuželke, kopenski raki in ptice, vključno z endemičnim trsnim strnadom Nauru. Polinezijsko podgano, mačke, pse, prašiče in piščance so na Nauru pripeljali z ladij.

Naravni viri sladke vode na Nauruju so omejeni. Na strehah se zbira deževnica, vendar so otočani večinoma odvisni od treh obratov za razsoljevanje, ki jih ima v lasti Naurujska agencija za komunalne storitve. Naurujevo podnebje je zaradi bližine ekvatorja in oceana vroče in zelo vlažno vse leto. Nauru med novembrom in februarjem prizadenejo monsunski nalivi, vendar se cikloni običajno ne pojavljajo. Letna količina padavin je zelo spremenljiva in je pod vplivom El Niño-Suthern Oscillation, pri čemer je bilo zabeleženih več večjih suš. Temperatura na Nauruju se podnevi giblje med 26 °C in 35 °C, ponoči pa med 22 °C in 34 °C.

Nauru je kot otok občutljiv na podnebne spremembe in spremembe morske gladine. Nauru je sedma država, ki jo zaradi poplav najbolj ogroža globalno segrevanje. Vsaj 80 odstotkov ozemlja Nauruja je dobro dvignjenega, vendar bo to območje nenaseljivo, dokler ne bo izveden program sanacije fosfatnega rudnika.

Podnebni podatki za Okrožje Yaren, Nauru
Mesec	Jan	Feb	Mar	Apr	maj	Jun	Jul	Avgust	Sep	Oktober	Nov	Dec	Leto
Rekordno visoka temperatura °C (°F)	34 (93)	37 (99)	35 (95)	35 (95)	32 (90)	32 (90)	35 (95)	33 (91)	35 (95)	34 (93)	36 (97)	35 (95)	37 (99)
Povprečno visoka temperatura °C (°F)	30 (86)	30 (86)	30 (86)	30 (86)	30 (86)	30 (86)	30 (86)	30 (86)	30 (86)	31 (88)	31 (88)	31 (88)	30 (87)
Povprečna nizka temperatura °C (°F)	25 (77)	25 (77)	25 (77)	25 (77)	25 (77)	25 (77)	25 (77)	25 (77)	25 (77)	25 (77)	25 (77)	25 (77)	25 (77)
Najnižja rekordna temperatura °C (°F)	21 (70)	21 (70)	21 (70)	21 (70)	20 (68)	21 (70)	20 (68)	21 (70)	20 (68)	21 (70)	21 (70)	21 (70)	20 (68)
Povprečna količina padavin mm (inches)	280 (11.0)	250 (9.8)	190 (7.5)	190 (7.5)	120 (4.7)	110 (4.3)	150 (5.9)	130 (5.1)	120 (4.7)	100 (3.9)	120 (4.7)	280 (11.0)	2,080 (81.9)
Povprečno število dni s padavinami	16	14	13	11	9	9	12	14	11	10	13	15	152
Vir: [1]

Pogled na Nauru iz zraka

Vprašanja in odgovori

V: Kakšno je uradno ime Nauruja?

V: Kje se nahaja Nauru?

V: Kako velik je Nauru?

V: Katere jezike govorijo v Nauruju?

V: Kdo je trenutni predsednik Nauruja?

V: Katera vrsta otoka je Naru?

V: Katera je bila glavna gospodarska dejavnost od leta 1907?

Išči po črki