ENSO (El Niño in La Niña): definicija, vzroki in svetovni vplivi

El Niño–Southern Oscillation (na kratko ENSO) je naravni klimaški cikel, ki vključuje izmenjujoča se stanja toplega voda (El Niño) in hladnejšega voda (La Niña) v tropskem delu Tihem oceanu ter s tem povezana atmosferska nihanja. Imeni iz španščine pomenita "deček" (El Niño) in "deklica" (La Niña). ENSO močno vpliva na svetovne vremenske vzorce, hidrologijo, ribištvo in gospodarstva po vsem svetu.

Kaj se dogaja med El Niño in La Niña

Pri El Niño se povprečna temperatura morske površine v tropskem Tihem oceanu poviša, zlasti v osrednjem in vzhodnem delu Pacifika. Do pojava običajno pride vsakih dve do pet let, trajanje pa je lahko od nekaj mesecev do več kot enega leta. Pogosteje dolgotrajni dogodki nastopijo približno vsaka tri do sedem let. Opazno segrevanje se pogosto začne pozimi (okoli božiča) ob obalah Ekvadorja in Peruja.

La Niña je nasprotno stanje, ko so površinske vode v istem predelu hladnejše od običajnih in se atmosferski vzorci obrnijo. Taka oscilacija povzroči različne regionalne učinke: v Avstraliji in jugovzhodni Aziji je lahko suša, medtem ko so obale Peruja pogosto izpostavljene zelo močnim padavinam; Vzhodna Afrika pa lahko doživi tako sušo kot poplave, odvisno od faze ENSO.

Mehanizem (poenostavljeno)

Ključni element je interakcija med tropskim oceanom in atmosfero. Normalno so pasatni vetrovi in toplo površinsko morje porazdeljeni tako, da se topla voda kopiči v zahodnem Pacifiku. Med El Niño pasatni vetrovi oslabi ali celo obrne, topla voda se premakne proti vzhodu, spreminjajo se vzorci oblačnosti in padavin ter oslabi se Walkerjeva cirkulacija. Nasprotno pa La Niña okrepi pasate in premakne toplo vodo zahodno, kar ohladi vzhodni Pacifik.

Meritve in indeksi

Južno oscilacijo je leta 1923 odkril sir Gilbert Walker; gre za nihanje atmosferskega tlaka med različnimi deli Tihega oceana in sosednjih oceanov. Indeks južne oscilacije (SOI) meri razliko v tlaku na morski gladini med Tahitijem in Darwinu: Darwin v Avstraliji v Indijskem oceanu in na otoku Tahiti v južnem Pacifiku. Zelo pogosta je antikorelacija med SOI in temperaturo morske površine; negativen SOI je navadno povezan z El Niño dogodki.

Poleg SOI se uporablja tudi več drugih meritev oceanske temperature, na primer indeksi NINO (npr. NINO3.4) in indeks hladnega jezika (CT), ki meri, koliko se povprečna temperatura morske površine v osrednjem in vzhodnem Pacifiku blizu ekvatorja razlikuje od letnega cikla. Obe meritvi sta pogosto antikorelirani, zato je negativen SOI običajno povezan z nenavadnim toplim oceanskim dogajanjem, znanim kot El Niño.

Mednarodni opazovalni sistemi (npr. NOAA, Bureau of Meteorology) spremljajo SST (sea surface temperature), veter, oblačnost in modele napovedovanja za zgodnje opozarjanje.

Svetovni vplivi ENSO

ENSO povzroča daljnosežne telekonekcije — spremembe v Pacifiku vplivajo na atmosferske tokove in s tem na vreme na velikih razdaljah:

• Vplivi na padavine: El Niño pogosto prinese več padavin v južno Ameriko (zlasti obale Peruja in Ekvadorja) ter suše v Avstraliji in jugovzhodni Aziji; La Niña običajno poveča deževje v Avstraliji in jugovzhodni Aziji ter suše v zahodnem delu Južne Amerike.
• Ribištvo: El Niño zmanjša navzočnost hladnih, hranil bogatih voda ob pacifiški obali Južne Amerike, kar vodi do upada ulova in škode za lokalne ribiške skupnosti ter ekosisteme.
• Ekstremni vremenski pojavi: ENSO poveča verjetnost poplav, suš in ekstremnih neviht v različnih regijah. El Niño npr. lahko spremeni pogostost in potovanje orkanov/hurikanov — pogosto zmanjša aktivnost v atlantskem orkanskem pasu, medtem ko poveča nevihte v centralnem in pacifičnem območju.
• Okoljski učinki: večja verjetnost coral bleaching (beljenje koral) med močnimi El Niño dogodki zaradi višjih temperatur morja; spremembe v ekosistemih in porazdelitvi vrst.
• Zdravje in gospodarstvo: spremenjeni vzorci padavin vplivajo na kmetijstvo (pridelki, suše), razmere za širjenje bolezni (npr. malarija, kolera), oskrbo z vodo in ekonomijo (stroški škod zaradi naravnih nesreč, motnje naselij in ribištva).

Zgodovinski primeri in ekonomski učinki

Več močnih ENSO dogodkov je povzročilo velike gospodarske in družbene posledice. Med najbolj znanimi El Niño epizodami so bili dogodki 1982–83 in 1997–98, ki so povzročili obsežne poplave, suše in gospodarsko škodo po vsem svetu. Na strani La Niñe primer izpostavlja poplave v Queenslandu v letih 2010-2011 so bile posledica pojava La Niña, ki je na vzhodno obalo Avstralije prinesel zelo močno deževje. Tudi druge velike poplave v Avstraliji so se zgodile v času La Niña (1916, 1917, 1950, 1954–1956 in 1973–1975). Stroški poplav v Queenslandu v letih 2010–2011 so bili ocenjeni na približno 30 milijard avstralskih dolarjev.

Napovedovanje in priprava

Sodobni modeli podnebnih sistemov in opazovalne mreže omogočajo napovedi ENSO z nekaj mesečno prednostjo, kar pomaga pri pripravi v kmetijstvu, vodarstvu, ribištvu in sistemih za obvladovanje naravnih nesreč. Kljub temu točnost napovedi ni popolna — zlasti za prehode med fazami — zato je pomembno stalno spremljanje in prilagodljive strategije upravljanja tveganj.

Zaključek

ENSO je ključni element globalnega podnebnega sistema z obsežnimi lokalnimi in globalnimi vplivi. Razumevanje in spremljanje ENSO sta pomembna za zmanjševanje posledic v gospodarstvu, varovanju ekosistemov in pripravah skupnosti na ekstremne vremenske razmere. Zaradi vplivov na ribištvo, kmetijstvo, zdravje in infrastrukturo je poznavanje faz ENSO in pravočasno ukrepanje ključnega pomena za blaženje njegovih negativnih učinkov.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je oscilacija El Niño-Southern Oscillation (ENSO)?

V: Kako pogosto se pojavlja ta dogodek?

V: Kakšni so učinki ENSO?

V: Kdo je odkril južno oscilacijo?

V: Kaj je indeks južne oscilacije (SOI)?

V: Kaj je povzročilo poplave v Queenslandu v letih 2010-2011?

Išči po črki