Poplave v Queenslandu 2010–2011 so bile obsežne in uničujoče poplave v Avstraliji, ki so se začele decembra 2010 in so dosegle vrhunec januarja 2011. Najhuje prizadet je bil Queensland, vključno z glavnim mestom Brisbane. Deževje je povzročilo poplave tudi južneje v osrednji in zahodni Viktoriji. Po ocenah je bilo poplavljenih najmanj 90 mest; prizadeto je bilo ogromno območje Queenslanda — primerljivo z velikostjo Teksasa in Francije skupaj. Zaradi poplav je moralo na tisoče ljudi zapustiti svoje domove. V Queenslandu je bilo prizadetih več kot 70 mest in več kot 200.000 ljudi, tri četrtine zvezne države pa je bilo razglašeno za območje nesreče. Po poročilih je v poplavah 2010–2011 v Queenslandu od novembra umrlo 35 ljudi, 14 pa jih je bilo poročano kot pogrešanih. V hudih nenadnih poplavah med Brisbane in Toowoomba je umrlo več kot 20 ljudi.
Vzroki
Poplave so povzročile izredno obilne padavine, povezanih s kombinacijo več meteoroloških pojavov. Glavni dejavniki so bili močno deževje, ki ga je sprožil tropski ciklon Tasha, in vpliv pojavov La Niña. La Niña je vremenski vzorec, ki običajno prinaša vlažno vreme v vzhodno Avstralijo; leto 2010 je zaznamovala najmočnejša La Niña od leta 1973. Decembra 2010 so bili zabeleženi izjemni padavinski presežki: v 107 krajih je padlo največ padavin doslej, povprečna količina padavin v zvezni državi (404,7 mm) pa je presegla prejšnji rekord 369 mm iz leta 1975. Celotno leto 2010 je bilo eno najbolj mokrih od začetka meritev po letu 1900. 28. decembra je monsunsko korito prečkalo obalo iz Koralnega morja in prineslo intenzivno deževje od zaliva Carpentaria do zlate obale, kar je sprožilo poplave v številnih porečjih.
Potek in prizadeta območja
Poplave so se začele v nekaterih delih zvezne države že v začetku decembra in se nato razširile z novimi nalivi proti koncu decembra in v januarju. Najhuje je bilo v osrednjem in južnem Queenslandu: poplavljena so bila mesta ob reki Brisbane in v spodnjem toku številnih rek, velika območja podeželja pa so doživela večkratne poplave — med njimi tudi Condamine in Chinchilla, je bilo večkrat poplavljenih. Zaprtih je bilo približno 300 cest, vključujoč devet glavnih avtocest. Premogovne železniške proge so bile zaprte in številna rudniška območja poplavljena, kar je imelo posledice za promet in industrijo.
Posledice
Posledice so bile večplastne:
- Človeške in socialne: tisoči evakuiranih, smrtni primeri, pogrešane osebe, uničene ali poškodovane domove, dolgotrajne preselitve in psihološki vplivi na prizadete skupnosti.
- Gospodarske: obsežne škode na infrastrukturi (mostovi, ceste, železnice), propadle pridelke in uničeni nasadi, zaradi česar so se začasno zvišale cene sadja in zelenjave. Zaprtja rudnikov in motnje v oskrbovalnih verigah so vplivala na lokalno in nacionalno gospodarstvo; skupna škoda je znašala več milijard avstralskih dolarjev.
- Okoljske: onesnaženje površinskih in pitnih voda, erozija tal, izpusti nevarnih snovi iz poplavljenih industrijskih obratov. V nekaterih poplavljenih območjih so bile opažene tudi slane živali, kot so krokodili in morski psi, ki so jih vode prenesle v netipične kraje. Zaradi mokrih razmer so se tudi kače zatekale na višja mesta ali v hiše.
Reakcija, reševanje in sanacija
V odziv so bili vključeni lokalni in zvezni reševalni organi, gasilci, civilna obramba, prostovoljci in oborožene sile. Izvedene so bile množične evakuacije, začasne namestitve prizadetih ljudi ter distribucija hrane in osnovnih potrebščin. Za sanacijo so sledili popravila infrastrukture, sanacija pitne vode, podporni programi za prizadete kmetovalce in podjetja ter izplačila zavarovalnin in državne pomoči. Po poplavah so bile sprejete tudi ocene politik upravljanja vodnih virov in pregledi prelivanja in izpustov jezov ter načrtov za zmanjševanje prihodnjih tveganj.
Dolgotrajni učinki
Poplave so pustile dolgoročne posledice: nekatera mesta in podeželske skupnosti so se soočala z obnovo več let, kmetijstvo je doživelo upad pridelkov in življenjskih virov, infrastruktura pa je zahtevala obsežna vlaganja za obnovo in izboljšave odpornosti. Dogodek je prav tako spodbudil preglede politike upravljanja poplavnih območij, načrtovanja rabe tal in pripravljenosti na izredne razmere v zvezni državi in širše.
Poplave v Queenslandu 2010–2011 so bili opomnik, kako hitro lahko kombinacija ekstremnih vremenskih dogodkov in obstoječih okoljskih razmer povzroči obsežno naravno nesrečo, ter poudarili pomen zgodnje opozorilne infrastrukture, pripravljenosti skupnosti in koherentnih programov za okrevanje po nesrečah.


.jpg)





