Veliko razdelilno gorovje (Vzhodno višavje) — največje gorovje Avstralije
Veliko razdelilno gorovje ali Vzhodno višavje je največje avstralsko gorovje. Je peto najdaljše kopno gorovje na svetu. Greben je dolg 3500 kilometrov in poteka vzdolž celotne vzhodne obale Avstralije. Na severu se začne na otoku Dauan ob severovzhodni konici Queenslanda. V Viktoriji se obrne proti zahodu in se konča pri Grampijih v zahodni Viktoriji. Širina gorovja je od približno 160 km do več kot 300 km.
Razlika v višini med ozkim obalnim območjem in vzhodnim gorovjem je vplivala na avstralsko podnebje. To je posledica tega, da gore povzročajo veliko dežja, ko se nad njimi gibljejo oblaki. V številnih soteskah je visoka vzpetina.
Lokacija, razsežnost in najvišji vrhovi
Veliko razdelilno gorovje se razteza približno 3.500 km od severa Queenslanda do zahodne Viktorije in obsega več ločenih masivov, platojev in manjših gorstev. Širina se variira med približno 160 in več kot 300 km, višinske razlike pa segajo od obalnih nizkih območij do visokih planot in gorovij.
- Najvišji vrh: Mount Kosciuszko (2.228 m) v Snežnih gorah (Snowy Mountains) v Novi Južni Wales.
- Pomembnejše podregije: Australian Alps / Snowy Mountains, Blue Mountains, Great Dividing Range v Queenslandu (vključno z Atherton Tableland in drugim visokim terenom), McPherson Range in Grampijski hribovje (The Grampians).
Geologija in nastanek
Veliko razdelilno gorovje ni mlado, visoko gorsko območje, temveč gre za staro, močno erodirano gorovje. Nastalo je v različnih geoloških obdobjih; njegovo jedro tvorijo stare sedimentne in metamorfne kamnine z vložki magmatskih slojev. Nekatera območja so prekrita z mlajšimi bazaltnimi tokovi in vulkanskimi usedlinami.
Gore so bile večkrat preoblikovane z dviganjem, razbitjem in erozijo, zato so mnoge vrzeli in platoji prežeti s skalnatimi grebeni, gozdovi in plodnimi dolinami.
Podnebje, hidrologija in vpliv na okolje
Vzhodno gorovje močno vpliva na podnebje vzhodne Avstralije. Orografsko dviganje vlažnih zračnih mas povzroča več padavin na obalni strani, medtem ko nastaja deževna senca in bolj suho podnebje v notranjosti Avstralije. Zaradi tega je razpored padavin in rastlinstva zelo različen med vzhodnim pobočjem in obrobjem notranjosti.
Veliko pomembnih rek ima izvor v tem gorovju ali jih gorovje delno ujema. Med njimi so:
- Murray (eden najdaljših sistemov v Avstraliji) in pritoke, kot sta Murrumbidgee in Lachlan;
- reke, ki tečejo proti vzhodu v Tasmanovo morje in Koralski greben, npr. Hunter in Clarence;
- drugo pomembno odvajanje vod zaradi razgibanega reliefa in številnih dolin ter sotesk.
Rastlinstvo, živalski svet in biodiverziteta
Vzhodno višavje gosti zelo raznolik nabor ekosistemov, od tropskih deževnih gozdov na severu in v obalnih žlebovih do zmerno-podnebnih gozdov, evkaliptnih gozdov, alpinskih travnikov in subalpskih barij. Nekateri gozdovi so ostanki starodavnih gmot, povezanih z Gondvano, zato najdemo endemične in reliktne vrste.
- Na območjih z višjimi padavinami so ostanki deževnih gozdov, kjer živijo edinstvene vrste ptic, vrečarjev in plazilcev.
- V alpinskih predelih so prisotne specializirane rastline in živali, prilagojene mrazu in kratki vegetacijski dobi; tu se odvijajo tudi zimskie aktivnosti (smučanje) v Novi Južni Wales in Viktoriji.
Človeški pomen, varstvo in turizem
Vzhodno gorovje ima velik pomen za kmetijstvo, oskrbo z vodo (zajetja, hidroelektrarne), rekreacijo in turizem. Prav tako je bilo zgodovinsko ovira pri zgodnjem evropskem naseljevanju ter pomemben element v razvoju prometnih poti in naselij.
Številni deli gorovja so zaščiteni kot nacionalni parki in rezervati zaradi svoje naravne vrednosti in biotske raznovrstnosti. Najbol znani parki in območja vključujejo:
- Kosciuszko National Park (Snežne gore) — najvišje kopensko območje Avstralije;
- Blue Mountains National Park — globoke soteske in peščene formacije blizu Sydneya;
- Daintree in druga tropska območja na severu Queenslanda;
- Grampians (Gariwerd) — skalne formacije in avtohtone kulturne vrednote.
Gorske poti, razgledišča, smučarski centri in ekoturistične dejavnosti privabljajo obiskovalce skozi vse leto, vendar so tudi vnosi tujerodnih vrst, požari in spremembe rabe tal pomembni izzivi za ohranjanje teh območij.
Kulturna in zgodovinska vrednost
Območja Velikega razdelilnega gorovja so imela za avtohtone avstralske skupnosti velik duhovni in praktičen pomen — predstavljajo vir hrane, zdravilnih rastlin, kulturnih zgodb in zemeljskih meja. Številne lokacije v gorovju imajo arheološke in kulturne najdbe, zato je vključevanje tradicionalnega znanja v upravljanje krajine pomembno za trajnostno varstvo.
Veliko razdelilno gorovje tako predstavlja ključni fizični, ekološki in kulturni element Avstralije: obsežno in geografsko raznoliko območje, ki oblikuje podnebje, vodooskrbo, biotsko raznovrstnost in človekovo dejavnost na vzhodu celinskega dela države.
Opis
Veliko razdelilno gorovje ni eno samo gorovje. Gre za kompleks gorskih grebenov, planot, vzpetin in slemena. Na nekaterih mestih je skoraj ravna, le z zelo nizkimi hribi. Visokogorja so visoka od 300 m do 1 600 m.
Veliko razdelilno gorovje sestavljajo apnenci, peščenjaki, kvarciti, skrilavci in metamorfni dolomiti. Njihove oblike so nastale zaradi prelomov in gubanja.
Greben gorovja je meja med porečji rek, ki se izlivajo proti vzhodu v Tihi ocean ali proti jugu v Bassovo ožino, in rekami, ki se izlivajo proti zahodu in jugu v reke Murray-Darling. Na severu se reke na zahodni strani gorovja stekajo proti Karpentarijskemu zalivu.
Višji in bolj razgibani deli "gorovja" niso vedno del grebena gorovja. Izraz "Great Dividing Range" se uporablja tako za greben razvodja kot za vse hribe in gore med vzhodno obalo Avstralije ter osrednjimi ravnicami in nižavji. Na nekaterih mestih je Veliko ločilno gorovje lahko široko do 400 km. Večina gorovij in drugih značilnosti ima svoja imena.
Veliki prepad prevladuje na vzhodnem delu Avstralije
Znak Great Dividing Range na avtocesti Kings Highway med Braidwoodom in Bungendorejem, Novi Južni Wales
Zgodovina
Veliko razdelilno gorovje je nastalo v karbonskem obdobju pred približno 300 milijoni let, ko je nastajal superkontinent Pangeja. Od takrat je pogorje erodiralo in je zdaj precej nižje od novejših pogorij, kot sta Alpe in Himalaja. Njegova najvišja točka je gora Kosciuszko, visoka 2228 m.
Parki in zavarovana območja
Velik del območja leži v nacionalnih parkih in drugih zavarovanih območjih. Večina nacionalnih parkov je naštetih spodaj. Veliko je tudi državnih gozdov.
|
|
|
Veliko razdelilno območje, kot ga vidimo iz bližine Mount Hotham, Victoria
Pogled z vrha gore Feathertop proti severovzhodu, ki prikazuje Fainters in goro Niggerhead
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je veliko ločno gorovje?
O: Veliko razdelilno gorovje je največje avstralsko gorovje.
V: Kako dolgo je Veliko razdelilno gorovje?
O: Dolžina gorske verige je 3.500 kilometrov (2.175 milj).
V: Kje se začne in konča Veliko razdelilno gorovje?
O: Na severu se začne na otoku Dauan ob severovzhodnem koncu Queenslanda. V Viktoriji se obrne proti zahodu in se konča pri Grampijih v zahodni Viktoriji.
V: Kakšna je širina Velikega razdelilnega gorovja?
O: Širina gorskega masiva je od približno 160 km do več kot 300 km.
V: Kako je Veliko razdelilno gorovje vplivalo na avstralsko podnebje?
O: Razlika v višini med ozkim obalnim območjem in vzhodnim gorovjem vpliva na podnebje Avstralije, saj zaradi premikanja oblakov nad njimi pada veliko dežja.
V: Ali so v Velikem ločnem gorovju kakšne visoke vzpetine?
O: Da, veliko je sotesk, kjer so vzpetine visoke.
V: Katera je uvrstitev Velikega razdelilnega gorovja med kopnimi gorovji na svetu po dolžini?
O: Veliko razdelilno gorovje je peto najdaljše kopno gorovje na svetu.
