Veliko jezero Slave (Great Slave Lake) – najgloblje jezero Severne Amerike
Veliko jezero Slave (francosko Grand lac des Esclaves) leži v kanadskem severu in je drugo največje jezero v Severozahodnih ozemljih Kanade. Z največjo globino 614 m je najgloblje jezero v Severni Ameriki in spada med največja jezera na svetu (približno deveto največje po območju). Jezero je dolgo približno 480 km, široko od približno 19 do 109 km in pokriva okoli 27.200 kvadratnih kilometrov (10.502 kvadratnih milj).
Lokacija in nastanek
Veliko jezero Slave leži v osrčju subarktike in je del velikega porečja McKenzie. Nastalo je v zadnjem ledenem obdobju kot posledica ledeniškega izklesavanja ter odlaganja, zato ima razgibano obalo z mnogimi zalivi, plitvimi in globokimi prehodi ter številnimi otoki. Je pomemben element lokalne pokrajine, ki prehaja iz borealnih gozdov v tundro.
Hidrologija
Jezero je del velike rečne mreže: vanj se stekajo številne reke in potoki, iz leve strani sistema pa izteka reka, ki vodi v Arktični ocean. Voda v jezeru vpliva na podnebje ob njegovih obalah in je pomembna za regionalno vodno bilanco. Pozimi se jezero povečini zaledeni in zmrzne na več mesecev, kar vpliva na promet, ribištvo in življenje ob jezeru.
Biodiverziteta in ribištvo
Veliko jezero Slave podpira bogato populacijo sladkovodnih vrst rib, med katerimi so izrazite vrste kot so jezerski postrv (lake trout), belica in severni ščuk. Ribištvo — tako komercialno kot rekreativno — je za lokalno prebivalstvo in obiskovalce pomemben vir hrane in prihodkov. Ob jezeru se ohranjajo tudi različne ptičje vrste in glodalci tipične severne favne.
Naselja in gospodarski pomen
Ob obali jezera leži več naselij, ki so pomembna z vidika kulture, trgovine in prometa. Največje mesto na obali je Yellowknife, upravno središče ter središče rudarstva in storitev za regijo. Ob jezeru so tudi manjše skupnosti in rezerve, kjer živijo pripadniki prvimi narodi Slavey in drugih avtohtonih skupin, katerih kulturna vez z jezerom je stoletna.
- Yellowknife
- Hay River
- Behchoko
- Fort Resolution
- Lutselk'e
- Hay River Reserve
- Dettah
- N'Dilo
Promet, turizem in izzivi
Veliko jezero Slave omogoča plovbo v neledenem delu leta in je del lokalnih potovalnih poti. V zimskem času se po zamrznjeni površini uporabljajo ledne povezave in poti. Turizem, predvsem ribolov in opazovanje narave, prispeva k lokalnemu gospodarstvu. Hkrati pa so izzivi za jezero in okoliške skupnosti povezani z okoljskimi spremembami, vplivi rudarjenja in skrbi za ohranjanje tradicionalnih virov preživetja avtohtonih prebivalcev.
Ime jezera izhaja poimenovanja po prvimi narodi Slavey, katerih prisotnost in kulturna izročila so še vedno močno prisotna ob obalah tega velikega severnega jezera.
Zgodovina
Ob jezeru so najprej živeli severnoameriški aborigini. Zgradili so skupnosti, med drugim Dettah, ki obstaja še danes. Britanski trgovec s krznom Samuel Hearne je območje raziskoval leta 1771 in prečkal zamrznjeno jezero. Jezero je poimenoval Athapuscow. To je bilo napačno razumevanje imena Athabaska. V letih 1897-1898 je ameriški obmejni človek Charles "Buffalo" Jones potoval do polarnega kroga.
V tridesetih letih 20. stoletja so tam odkrili zlato in ustanovili mesto Yellowknife. Postalo je glavno mesto Severozahodnih ozemelj. Leta 1967 so okoli jezera zgradili celoletno avtocesto, ki je bila prvotno podaljšek avtoceste Mackenzie, zdaj pa je znana kot Yellowknife Highway ali Highway 3. 24. januarja 1978 je sovjetski radarski satelit za oceansko izvidovanje z imenom Kosmos 954 padel iz orbite in se razbil. Satelit je imel na krovu jedrski reaktor. Deli jedrske sredice so padli v bližino jezera Great Slave Lake. 90 % jedrskih ostankov je pobrala skupina, imenovana Operacija Jutranja svetloba. Med njimi so bili ljudje iz Združenih držav Amerike in Kanade.
Geografija in naravoslovje
V jezero se izlivajo reke Hay, Slave in Taltson. Reka Mackenzie se izliva iz jezera. Na zahodni obali so gozdovi, vzhodna obala in severni rokav pa sta podobna tundri. Južna in vzhodna obala segata do roba kanadskega ščita. Veliko Slavonsko jezero je ostalo od velikega poledenitvenega jezera skupaj z drugimi jezeri, kot sta Veliki medved in Athabasca.
Glavni zahodni del jezera je skleda s površino 18.500 km2 (7.100 km²) in prostornino 596 km3 (143 kubičnih milj). Ta glavni del ima največjo globino 187,7 m (616 ft) in srednjo globino 32,2 m (106 ft). Na vzhodu sta McLeodov zaliv (62°52′N 110°10′W / 62.867°N 110.167°W / 62.867; -110.167 (McLeod Bay, Great Slave Lake)) in zaliv Christie (62°32′N 111°00′W / 62.533°N 111.000°W / 62.533; -111.000 (Christie Bay, Great Slave Lake)) so veliko globlji, največja zabeležena globina v zalivu Christie je 614 m (2.014 čevljev).
Južno od jezera Great Slave Lake, v oddaljenem kotičku narodnega parka Wood Buffalo, gnezdi jata žerjavov.

porečje reke Mackenzie, ki prikazuje položaj Velikega Slavskega jezera na zahodni kanadski Arktiki

Vzhodni rokav jezera Great Slave Lake.
Ledena cesta
Na jezeru Great Slave Lake je ena ledena cesta. Povezuje Yellowknife in Dettah.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Veliko jezero sužnjev?
O: Veliko Slavonsko jezero je drugo največje jezero v Severozahodnih ozemljih Kanade.
V: Kako globoko je Veliko Slavonsko jezero?
O: Veliko Slavonsko jezero je najgloblje jezero v Severni Ameriki, saj meri 614 m.
V: Kolikšna je velikost Velikega Slavskega jezera?
O: Veliko jezero Slave pokriva 27 200 kvadratnih kilometrov in je dolgo 480 kilometrov ter široko od 19 do 109 kilometrov.
V: Zakaj se Veliko Slavonsko jezero tako imenuje?
O: Veliko Slavonsko jezero je poimenovano po ljudstvu prvih narodov Slavey.
V: Katera mesta se nahajajo na Velikem Slavskem jezeru?
O: Nekatera mesta na jezeru so Yellowknife, Hay River, Behchoko, Fort Resolution, Lutselk'e, Hay River Reserve, Dettah in N'Dilo.
V: Kako je Veliko Slavonsko jezero razvrščeno glede na svojo velikost na svetu?
O: Veliko Slavonsko jezero je deveto največje jezero na svetu.
V: V katerem jeziku je jezero Great Slave Lake znano tudi kot Grand lac des Esclaves?
O: Veliko Slavonsko jezero je v francoščini znano tudi kot Grand lac des Esclaves.