Severozahodna ozemlja (Kanada) — dejstva, geografija in zgodovina

Severozahodna ozemlja (Kanada): geografski biseri, Yellowknife, Veliko medvedje jezero, reki Mackenzie in Nahanni (UNESCO) ter bogata zgodovina od 1870.

Severozahodna ozemlja so ozemlje na severu Kanade. Leta 2018 je tam živelo približno 44.541 ljudi. Njegova površina znaša 1 171 918 kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da gre za eno večjih ozemelj v Kanadi po površini, a z zelo nizko gostoto naseljenosti.

Geografija in naravne značilnosti

Severozahodna ozemlja imajo raznoliko pokrajino, ki vključuje prostrane tundre na severu, borealni gozd (tajga) v osrednjih predelih in hribovite ali gorské predele ob meji z zahodnimi provincami. Med pomembnejšimi geografskimi točkami so:

• Veliko medvedje jezero — eno največjih jezer v Kanadi;
• reka Mackenzie — najdaljša reka v Severni Ameriki, ki izteka v Arktični ocean;
• reka Nahanni, del razgibanega kanjonskega sistema, ki je zaščiten kot narodni park in uvrščen na seznam Unescovasvetovna dediščina zaradi izjemnih naravnih vrednot.

Območje ima številna jezera, rečne sisteme in kilometre nepretrganih divjih površin, ki so pomembne za biodiverziteto, tradicionalne načine življenja in turizem.

Podnebje

Podnebje je večinoma hladno: dolge, mrzle zime in kratka poletja. Na severu prevladuje arktično podnebje s trajno zmrznjenim podlagami v nekaterih predelih (permafrost), medtem ko so južnejši in nižinski predeli hladni zmerni. Vremenske razmere vplivajo na promet, infrastrukturo in življenjski slog prebivalcev.

Prebivalstvo, kulturo in jeziki

Prebivalci Severozahodnih ozemelj so mešanica pripadnikov evropskega izvora in številnih domorodnih skupnosti, med katerimi so vidnejši Dene, Inuvialuit in Métis. Poleg angleščine so v uporabi tudi različni domorodni jeziki in kulture, ki bogatijo lokalno umetnost, obrt, izročila in način življenja. Tradicionalne dejavnosti vključujejo lov, ribolov, pa tudi sodobne oblike zaposlitve v rudarstvu, storitvah in javni upravi.

Gospodarstvo

Gospodarstvo temelji predvsem na izkoriščanju naravnih virov, javnih storitvah in turizmu. Pomembne industrije so:

• rudarstvo (zlato, diamanti in druge surovine);
• lesarstvo in lokalna predelava virov v južnejših predelih;
• ekoturizem in aktivnosti na prostem, kot so ribolov, ogled naravnih znamenitosti in pozorno opazovanje divjih živali;
• javne storitve, zdravstveno varstvo in izobraževanje kot večji zaposlovalci v mestih, zlasti v glavnem mestu.

Mjesto in transport sta pogosto odvisna od zračnega prometa, sezonskih lednih cest ter rečnih poti spomladi in poleti.

Uprava in politika

Glavno mesto Severozahodnih ozemelj je Yellowknife, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče ozemlja. Yellowknife je glavno mesto od leta 1967. Teritorij ima svojo zakonodajno skupščino in deluje po sistemu konsenzualne vlade (brez političnih strank v zakonodajni skupščini). V zveznem parlamentu ima Severozahodna ozemlja svojo predstavitev: en sedež v spodnjem domu parlamenta in dva senatorja v kanadskem senatu (posledica posebnega režima teritorijev).

Zgodovina

Severozahodna ozemlja so bila formalno vključena v kanadsko državo leta 1870, ko je Družba Hudsonov zaliv to ozemlje podarila kanadskemu dominiju. Večji deli prvotnega ozemlja so bili skozi čas prenešeni drugim provinciam, kot so Britanski Kolumbiji, Alberti, Manitobi, Ontariu in Quebecu. Pomembna sprememba je bil tudi nastanek ozemlja Nunavut leta 1999, ko je bil vzhodni del Severozahodnih ozemelj izločen in ustanovljen kot ločeno ozemlje, kar je pomembno vplivalo na politično in demografsko strukturo regije.

Naravne znamenitosti in varstvo

Na ozemlju je več zaščitenih območij, naravnih parkov in območij, pomembnih za ohranjanje habitatov in kulturne dediščine. Poleg reke Nahanni so pomembne številne rečne doline, jezeri in divje pokrajine, ki privabljajo raziskovalce, pohodniške skupine in ljubitelje narave. Ohranjanje tradicionalnih življenjskih poti in pravic domorodnih prebivalcev je hkrati pomemben del upravljanja naravnih virov.

Promet in povezanost

Oddaljenost in zahtevne vremenske razmere pomenijo, da sta zračni promet in rečne poti ključni za povezovanje skupnosti. V nekaterih območjih se uporabljajo tudi začasne ledne ceste pozimi, ki omogočajo dostavo težjih tovorov in medkrajevno povezovanje. Infrastruktura je v številnih odročnih naseljih omejena, zato so lokalne storitve in samostojnost skupnosti pomembni za vsakdanje življenje.

Severozahodna ozemlja so regija z izjemno naravno lepoto, bogato kulturno dediščino in specifičnimi izzivi, povezanimi z oddaljenostjo in podnebnimi razmerami. Zaradi kombinacije tradicionalnih oblik življenja in sodobnih gospodarskih dejavnosti ostajajo pomemben del kanadske geografije in zgodovine.

Vprašanja in odgovori

V: Koliko ljudi trenutno živi na Severozahodnih ozemljih?

V: Katero je glavno mesto Severozahodnih ozemelj?

V: Katere so nekatere geografske značilnosti Severozahodnih ozemelj?

V: Kdaj so Severozahodna ozemlja vstopila v kanadsko konfederacijo?

V: Kako je kanadski dominion prišel do lastništva severozahodnih ozemelj?

V: Koliko predstavnikov imajo severozahodna ozemlja v kanadski vladi?

V: Kaj se je leta 1999 zgodilo z vzhodnim delom Severozahodnih ozemelj?

Išči po črki