Nunavut: kanadsko ozemlje Inuitov — največje, najsevernejše (1999)

Odkrijte Nunavut — največje in najsevernejše kanadsko ozemlje Inuitov (ustanovljeno 1999). Iqaluit, arktično življenje, kultura, psi qimmiq in zasnežene pokrajine.

Nunavut je ozemlje v Kanadi. Je najnovejše, največje in najsevernejše kanadsko ozemlje; njegova površina je približno 2,09 milijona km², vendar je gosto poseljeno — prebivalcev je le nekaj deset tisoč. Ustanovljeno je bilo 1. aprila 1999 kot rezultat dolgoletnih prizadevanj Inuitov in dogovorov o zemeljskih pravicah (Nunavut Land Claims Agreement). Mnogi Inuiti, ki živijo na Severozahodnih ozemljih, so želeli imeti svojo upravno enoto, lastno pokrajino in vlado; zato je bil ustvarjen Nunavut kot ločeno ozemlje Kanade. Njegovo glavno mesto se imenuje Iqaluit in leži na otoku Baffin. Nahaja se na severu Kanade in ima večji del leta zelo hladno podnebje (arktinska tundra, trajna zmrzal/permafrost). V njem živi veliko avtohtonih prebivalcev, predvsem Inuitov.

Lokacija, podnebje in narava

Nunavut vključuje velike otoke v Arktičnem oceanu (med drugim Baffin, Victoria in Ellesmere) ter razširjena območja na kopnem in otokih ob arktični obali. Podnebje je arktično: dolge, mrzle zime in kratka, hladna poletja. Led, ledeniki in permafrost so značilni, vendar podnebne spremembe povzročajo hitro segrevanje in taljenje ledu, kar vpliva na načine življenja in naravno okolje.

Prebivalstvo in kultura

Prebivalstvo Nunavuta je razmeroma majhno (okoli 36.000 po popisu 2021) in večinsko avtohtono. Uradne jezike sestavljajo inuktitut in inuinnaqtun ter tudi angleščina in francoščina; inuitske kulture, jezik in tradicije so v ospredju skupnostnega življenja. Pomembne so dejavnosti, kot so lov na tjulnje, kite in karibuje, izdelava umetnin (rezbarije, grafike) ter ohranjanje jezikov in običajev.

Uprava in gospodarstvo

Nunavut ima svojo zakonodajno skupščino (Legislative Assembly) in deluje po modelu konsenzne vlade, kjer ni strank v običajnem smislu. Gospodarstvo temelji na javnih storitvah, izkopavanju in rudarstvu (nekatere regije imajo nahajališča minerala in diamantov), ribištvu, lovu in omejenem turizmu. Zaradi velike razpršenosti naselij in težkih vremenskih razmer so stroški prevoza in življenjske potrebščine zelo visoki.

Promet in povezljivost

V Nunavutu ni cestnih povezav z južnim delom Kanade; glavna pot do zunanjega sveta je z letalom ali po morju v času ledu (sealift). V notranjih skupnostih so pozimi in na krajevnih razdaljah pomembna sredstva prevoza: glavno prevozno sredstvo je pogosto motorni sani, še vedno pa imajo vlogo tudi tradicionalne pse in v nekaterih okoliščinah pasji voz (eskimski pes). V mnogih krajih se uporablja tudi helikopterski in letalski prevoz med naselji.

Simboli in življenje

Simbol ozemlja je eskimski pes (qimmiq), ki ima zgodovinsko in kulturno vrednost; nekateri ljudje še danes uporabljajo te pse za vleko ali kot spremljevalce. Nunavut ima tudi svojo zastavo in grb: zastava je rumeno-bela z rdečim inuksukom ter modro zvezdo, ki simbolizira severno zvezdo in vlogo Nunavuta kot severne skupnosti Kanade.

Izzivi

Med glavnimi izzivi so izoliranost, visoki stroški življenjskih potrebščin, pomanjkanje cenovno dostopnega stanovanjskega prostora, zdravstvene in socialne težave ter vplivi podnebnih sprememb. Hkrati pa skupnosti delajo na ohranjanju jezika, kulture in samostojnih upravnih struktur, ki spodbujajo lokalno odločanje.

Nunavut ostaja prostor z bogato kulturno dediščino Inuitov, razgibano arktično naravo in posebnimi logističnimi ter okolijskimi razmerami, ki oblikujejo vsakdan in prihodnost te kanadske regije.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Nunavut?

V: Kdaj je bil Nunavut ustanovljen?

V: Zakaj je bil Nunavut ustanovljen?

V: Katera je prestolnica Nunavuta?

V: Katera je glavna oblika prevoza v Nunavutu?

V: Kdo so glavni domačini v Nunavutu?

V: Kaj je simbol Nunavuta?

Išči po črki