Kraljevina Velika Britanija 1707-1800 definicija in zgodovina
Kraljevina Velika Britanija, ki je bila v Aktih o uniji iz leta 1707 imenovana Velika Britanija in opisana kot "Združeno kraljestvo Velika Britanija" in "Eno kraljestvo", je bila država na Britanskem otočju v Zahodni Evropi, ki je obstajala med letoma 1707 in 1800. Nastala je z združitvijo Kraljevine Škotske in Kraljevine Anglije na podlagi aktov o uniji, s čimer je nastalo enotno kraljestvo, ki je obsegalo celoten otok Velika Britanija in številne okoliške otoke. Novo državo je upravljal enoten parlament in vlada s sedežem v Westminstru v Londonu. Prejšnji kraljevji Škotska in Anglija sta bili v personalni uniji in sta si delili istega voditelja države, saj je Jakob VI., škotski kralj, leta 1603 po smrti kraljice Elizabete I. postal angleški kralj.
Ustanovitev in pravni temelji
Združitev je bila rezultat pogajanj, znanih kot Pogodba o uniji (Treaty of Union), in sprejetih zakonov (Aktov o uniji) v letih 1706–1707. Glavni razlogi za združitev so bili politični in gospodarski: Anglija je želela zagotoviti stabilno nasledstvo in mejno varnost, Škotska pa je iskala dostop do angleškega trga in koloničnih trgov, zlasti po propadu škotskega poskusa kolonizacije v Panami (t. i. Darien scheme). Akti so določili skupno zakonodajo in parlament za novo kraljestvo, hkrati pa so Škotski zagotovili ohranjanje lastnega pravnega sistema in škotske državne cerkve.
Politična in upravna ureditev
V praksi je Kraljevina Velika Britanija uvedla enoten parlament v Westminstru, ki je imel zakonodajno pristojnost nad celotnim kraljestvom. Monarh je ostal zgornji del izvršne oblasti; prvi monarhi po uniji so bili Kraljica Ana in nato dinastija Hannover, ki je vladala skozi večino 18. stoletja (George I., George II., George III.). Škotska je kljub uniji obdržala Scots law — svoj civilni pravni sistem — in svojo škotsko cerkev (Presbyterian Church of Scotland), prav tako pa tudi svoje univerze in številne notranje institucije.
Notranja politika in uporništva
Združeno kraljestvo je v prvih desetletjih obstoja doživelo več notranjih napetosti. Pomembne so bile jakobitske vstaje (1715 in 1745), ki so jih vodili privrženci Stuartov v poskusu povratka na prestol. Najbolj znana je bila vstaja leta 1745 pod vodstvom Karla Edwarda Stuarta (Bonnie Prince Charlie), ki se je končala z bitko pri Cullodenu (1746) in utrditvijo državne oblasti v Angliji ter z okrepljeno centralizacijo oblasti nad Škotsko.
Gospodarstvo, trgovina in industrija
Ekonomsko je združitev prinesla boljši dostop do trgov in povečala trgovske priložnosti za škotske trgovce. V 18. stoletju so se začeli razvijati industrijski procesi, zlasti v tekstilni proizvodnji in rudarstvu, kar je leta kasneje prispevalo k začetkom industrijske revolucije. Pomemben je bil tudi razvoj pomorstva in mornarice, ki je podprl trgovinske poti in kolonialne pridobitve ter omogočil rast pomorskega prometa v Atlantskem svetu.
Zunanja politika, kolonije in izguba ameriških kolonij
V času obstoja Kraljevine Velika Britanija se je britansko cesarstvo širilo po svetu. Kraljestvo je imelo kolonične posesti v Severnoameriških kolonijah, na Karibih, v Indiji in drugod. Pomemben zlom v zunanji politiki je bila izguba Trinajstih kolonij v Ameriki po ameriški revoluciji (1775–1783), kar je pomenilo pomemben udarec za britanski atlantski položaj, a hkrati spodbudilo okrepitev trgovine in osredotočenje na druge kolonialne regije.
Vpliv na družbo in kulturo
Združevanje držav je imelo dolgoročne posledice za identiteto prebivalcev: ob enotnem parlamentu in skupnih državnih institucijah so ohranili nekatere regionalne posebnosti, še posebej v Škotskem izobraževalnem sistemu in pravni tradiciji. V 18. stoletju so v Veliki Britaniji cveteli tudi znanost, literatura in filozofija; to obdobje pogosto povezujemo z razsvetljenstvom in povečanjem izobraženosti.
Združitev z Irsko in konec kraljestva
Leta 1801 sta bili Kraljevina Velika Britanija in Kraljevina Irska po zatrtju irskega upora iz leta 1798 z zakonom o združitvi iz leta 1800 združeni v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske. S tem je formalno prenehala obstajati samostojna entiteta, znana kot Kraljevina Velika Britanija, in nastalo je novo državno telo z razširjenim območjem in novimi upravnimi izzivi.
Zapuščina
Zgodovina Kraljevine Velike Britanije (1707–1800) je temelj za razumevanje kasnejšega razvoja Združenega kraljestva, britanskega imperija in struktur moderne britanske države. Združitev je prinesla politično stabilnost, gospodarske priložnosti in institucionalne spremembe, hkrati pa tudi konfliktnosti in nasprotujoče si interese, katerih posledice so se čutile še dolgo po letu 1800.
Kralji in kraljice
- Ana (1707-1714), prej angleška kraljica, škotska kraljica in irska kraljica od leta 1702.
- George I. (1714-1727)
- George II (1727-1760)
- Jurij III (1760-1801) je bil kralj Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske do leta 1820.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bilo Združeno kraljestvo Velike Britanije?
O: Združeno kraljestvo Velika Britanija je bila država na Britanskem otočju. Nastala je z zakonom o uniji iz leta 1707, ki je združil Kraljevino Škotsko in Kraljevino Anglijo.
V: Katere dežele so bile del kraljestva?
O: Kraljevina je obsegala Veliko Britanijo (otok v Atlantskem oceanu blizu celinske Evrope) in nekatere druge otoke na Britanskem otočju.
V: Ali je med Škotsko in Anglijo obstajala personalna unija?
O: Da, med Škotsko in Anglijo je od leta 1603, ko je vladal kralj Jakob VI. in I., obstajala personalna unija (skupna monarhija).
V: Kako je Irska postala del te unije?
O: Leta 1801 sta se Kraljevina Velika Britanija in Irska po zatrtju irskega upora, ki se je zgodil leta 1798, z zakonom o uniji 1800 združili v eno celoto, znano kot Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske.
V: Kje se je sestajal parlament tega kraljestva?
O: Parlament se je sestajal v stari londonski Westminstrski palači. London je bil glavno mesto te kraljevine in vladno središče.
V: Ali je Velika Britanija upravljala še kakšne druge dežele zunaj svojih meja?
O: Da, upravljala je tudi druge dežele zunaj svojih meja, hkrati pa je ustanavljala kolonije po vsem ozemlju, ki je sčasoma postalo znano kot Britanski imperij.
