Jakob VI. in I. (James I): življenje in vladavina 1566–1625
Jakob VI. in I. (19. junij 1566 - 27. marec 1625) je bil kralj Škotske kot Jakob VI. ter kralj Anglije in Irske kot Jakob I. Bil je prvi monarh, ki se je imenoval kralj Velike Britanije. Na Škotskem je kot Jakob VI. vladal od 24. julija 1567 do svoje smrti, v Angliji in na Irskem pa od 24. marca 1603 do svoje smrti.
Njegova vladavina je bila pomembna, ker sta imeli Anglija in Škotska prvič istega vladarja. Bil je prvi angleški monarh iz rodbine Stuartov. Prejšnja angleška monarhinja je bila Elizabeta I. Umrla je brez otrok, zato so se Angleži strinjali s škotskim monarhom, saj je bil Jakob sin Marije, škotske kraljice, ki je bila Elizabeti najbližja sorodnica. S tem, ko je bil kralj obeh kraljev, je ustvaril osebno unijo.
Jakob se je pogosto spopadal z angleškim parlamentom. Poleg tega je slabo gospodaril z denarjem kraljestva. Ko je vladal Jakob, sta bili škotska in angleška vlada precej stabilni. Po Jakobovi smrti je njegov sin Karel poskušal vladati na enak način kot Jakob, vendar je povzročil angleško državljansko vojno. Ob koncu vojne leta 1649 je bil Karel usmrčen.
James je bil zelo izobražen in se je dobro učil. Ljudem v Angliji in na Škotskem je pomagal pri študiju znanosti, literature in umetnosti. James je leta 1597 napisal knjigo Daemonologie, leta 1598 knjigo The True Law of Free Monarchies, leta 1599 knjigo Basilikon Doron in leta 1604 knjigo A Counterblaste toacco. Sponzoriral je avtorizirano različico Svetega pisma kralja Jamesa.
James je bil tarča zarote s strelnim prahom. Skupina katoličanov je 5. novembra 1605 načrtovala, da bo med slovesnostjo, ko bo James v stavbi, razstrelila poslopje parlamenta. Zarota je bila preprečena, ko so člana skupine Guya Fawkesa našli v kleti s sodi strelnega prahu. Dogodka se spominjamo vsako leto 5. novembra, znanega tudi kot noč kresov,ko se veliko ljudi odloči za praznovanje in prižiganje kresov in ognjemetov.
James je verjel v čarovništvo. Ko je prebral knjigo Odkritje čarovništva, je ukazal sežgati vse izvode te knjige. Kralj je bil pomemben za prve angleške naseljence.
Prva stalna angleška naselbina v Severni Ameriki je bila ustanovljena na podlagi listine, ki jo je James leta 1606 podelil siru Thomasu Gatesu in drugim.
Zgodnje življenje in vzpon na prestol
Jakob je bil rojen v Edinburghskem gradu 19. junija 1566 kot sin Marije Stuart in Henryja Stuarta, lorda Darnleyja. Ko je bila njegova mati prisiljena abdikirati leta 1567, je kot dojenček postal kralj Škotske; v času njegovega otroštva so državo upravljali regenti. Izobraževal ga je krog škotskih učenjakov in svetovalcev; med pomembnejšimi učitelji je bil George Buchanan, čeprav je kasneje z njim imel tudi politične in verske razhode. Jakob je bil vzgojen v protestantski veri, kar je imelo velik pomen za njegovo poznejše odnose z angleškim protestantizmom in katoliškimi nasprotniki.
Osebna unija, poskusi združitve in dvorišče
Po smrtni zapuščini Elizabete I. je Jakob leta 1603 postal tudi angleški in irski kralj, kar je privedlo do t. i. personalne unije kron (Union of the Crowns). Kljub temu sta se Anglija in Škotska obdržali kot ločeni pravno-politični skupnosti z lastnimi parlamenti in pravnim sistemom. Jakob si je prizadeval za tesnejšo politično združitev in se naslavljal tudi kot kralj Velike Britanije, vendar so tej ideji nasprotovali angleški parlament in široki sloji javnosti. Svoje dvore je preselil v London, kjer je prevzel vodenje angleške politike, hkrati pa ohranjal močan vpliv na škotske zadeve.
Stavba moči, odnosi s parlamentom in finančne težave
Jakob je bil privrženec teorije božanske pravice kraljev, kar je izrazil v delu The True Law of Free Monarchies, in je pričakoval močnejšo kraljevo avtoriteto. Hkrati pa je njegova dvorska administracija naletela na velike stroške, kar je vodilo v ponavljajoče se spore z angleškim parlamentom okoli davkov, prisilnih posojil, monopola in impozitov. Da bi si zagotovil sredstva, je kralj uvajal nova dovoljenja in naslove (npr. ustanovitev baronetstva), kar je še poglobilo nezadovoljstvo parlamentarcev in gospodarstva. Ta napetost med krono in parlamentom je bila eden od dejavnikov, ki so pozneje privedli do resnejših kriz v času vladavine njegovega sina.
Kultura, književnost in verske zadeve
Jakob je bil učen monarh in sam avtor več del; v svojih spisih se je dotikal politike, verskih vprašanj in celo družbenih navad (na primer v eseju A Counterblaste to Tobacco kritizira uživanje tobaka). Bil je velik pokrovitelj umetnosti in literarnih krožkov; njegovo prihajanje na angleški prestol je pomenilo tudi pomembno obdobje za angleško literaturo — gledališke družine, med katerimi je bil najpomembnejši Shakespearejev ansambel, so prišle pod kraljevo zaščito (The King’s Men).
Najpomembnejša verska zapuščina Jakoba I. je avtorizirana različica Svetega pisma, znana kot King James Bible, prevod, ki so ga ob kraljevem naročilu izvedli strokovne komisije in bil objavljen leta 1611. Ta prevod je dolgo časa vplival na angleščino, religiozno prakso in kulturo v anglosaškem svetu.
Zunanja politika, mirovna politika in kolonizacija
V zunanji politiki je Jakob spravil Anglijo in Španijo v mir: leta 1604 je bila zaključena mirovna pogodba (Treaty of London), ki je končala dolgotrajen spor med državama. Istega obdobja so angleški trgovci in podjetniki začeli z intenzivnejšimi pobudami za kolonizacijo. Leta 1606 je Jakob podelil listine za kolonizacijo Severne Amerike (Virginia Company), kar je vodilo k ustanovitvi stalne naselitve Jamestowna leta 1607 — naselbina, imenovana po kralju Jamesu. V Irski je Jakob nadaljeval politiko naseljevanja in utrjevanja kronine oblasti, kar je imelo dolgoročne posledice, zlasti v Ulsterju.
Gunpowder Plot in boj proti zarotam
Ena najbolj znanih epizod Jakobove vladavine je bila Zarota s strelnim prahom (Gunpowder Plot) leta 1605. Glavni zarotniki, med njimi Robert Catesby, Thomas Percy in Guy Fawkes, so želeli ubiti kralja in večino parlamentarcev ter tako sprožiti katoliški upor. Zarota je bila pravočasno razkrita, vodje so bili ujeti in usmrčeni. Vsakoletno spominjanje dogodka 5. novembra ("noč kresov") se v Angliji iz različnih razlogov ohranilo kot javni spomin na preprečeno zaroto.
Verovanje v čarovništvo in Daemonologie
Jakob je močno verjel v obstoj čarovništva, osebno pa je doživljal primere, ki so ga prepričali o nevarnosti urokov — znan je primer »North Berwick witch trials« ob njegovem potovanju v Dansko v poznih 1580-ih, ko je bil prepričan, da so nevihtni dogodki načrtovani z nadnaravnimi sredstvi. Leta 1597 je objavil delo Daemonologie, namenjeno obrambi pregona čarovnic in razlagi narave čarovništva; knjiga je vplivala na nadaljnje tožbe in usmrtitve obtoženih čarovnic, predvsem v Škotskem.
Družina, potomci in smrt
Jakob se je poročil z Anno Dansko (Anne of Denmark). Iz tega zakona je imel več otrok; med njimi so bili najpomembnejši nasledniki, ki so igrali vlogo v evropski politiki: Henrik Friderik kot prestolonaslednik, ki pa je predčasno umrl; Karel, ki je postal Karel I. in katerega vladavina je vodila v državljansko vojno; ter hčere, med katerimi sta znani Elizabeta (poročena s Frederikom, izvoljenim kot "zimni kralj" Češke) in Marija (poročena z Williamom II. Oranskim).
Jakob je umrl 27. marca 1625. Njegova vladavina je zaznamovala prehodno obdobje med srednjeveško krono in modernim državljanskim državnim ustrojem: utrdil je osebno unijo kron, podpiral kulturo in verske prevode, hkrati pa ustvaril model vladanja in razmer s parlamentom, katerega posledice so v naslednjih desetletjih privedle do velikih kriz v britanski zgodovini.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Jakob VI. in jaz?
O: Jakob VI. in I. (19. junij 1566 - 27. marec 1625) je bil kralj Škotske kot Jakob VI. ter kralj Anglije in Irske kot Jakob I. Bil je prvi monarh, ki se je imenoval kralj Velike Britanije.
V: Kako je postal škotski kralj?
O: Škotski kralj je postal kot dojenček, ko je morala njegova mati Marija, škotska kraljica, abdicirati.
V: Zakaj je bilo njegovo vladanje pomembno?
O: Njegova vladavina je bila pomembna, ker sta imeli Anglija in Škotska prvič istega monarha. Bil je prvi angleški monarh iz rodbine Stuartov. Prejšnji angleški monarh je bila Elizabeta I., ki je umrla brez otrok, zato so Angleži pristali na škotskega monarha, saj je bil Jakob sin Marije, škotske kraljice, ki je bila Elizabeti najbližja sorodnica. S tem, ko je bil kralj obeh držav, je ustvaril personalno unijo.
V: Kaj je storil med svojo vladavino?
O: Med vladanjem se je pogosto prepiral s parlamentom v Angliji in ni dobro ravnal z denarjem kraljestva, vendar sta bili na splošno tako škotska kot angleška vlada pod njim precej stabilni.
V: Ali je bil izobražen?
O: Da, Jakob je bil zelo izobražen in dober v učenju, kar je ljudem v Angliji in na Škotskem pomagalo študirati stvari, kot so znanost, literatura, umetnost itd. Napisal je tudi več knjig, kot sta Daemonologie leta 1597 ali A Counterblaste to Tobacco leta 1604, poleg tega pa je sponzoriral projekt prevoda Biblije v avtorizirani različici kralja Jakoba.
V: Ali se je med njegovo vladavino zgodil kakšen dogodek, ki se ga danes spominjamo?
O: Da, med njegovo vladavino je prišlo do zarote s strelnim prahom, ko je skupina katoličanov 5. novembra 1605 načrtovala razstrelitev poslopja parlamenta, medtem ko je bil James v stavbi, vendar se je zarota ustavila, ko je Guy Fawkes našel sodčke s strelnim prahom v kleti, zato se dogodka spominjajo vsako leto 5. novembra, ki je znan tudi kot noč kresov, ko veliko ljudi praznuje z ognjemetom.
V: Kaj je verjel o čarovništvu?
O:James je verjel v čarovništvo, zato je, ko je prebral knjigo The Discoverie Witchcraft (Odkritje čarovništva), naročil, naj sežgejo vse izvode.
