Osebna zveza

Nekaj primerov za osebne zveze

Andora

• Delna osebna unija s Francijo od leta 1607 (francoski predsednik in nekdanji francoski kralj je eden od državnih voditeljev Andore, drugi državni voditelj pa je škof La Seu d'Urgell, Katalonija, Španija).

Belgija

Osebna unija s Svobodno državo Kongo od leta 1885 do leta 1908, ko si je priključila Svobodno državo Kongo.

Bohemia

• Osebna unija s Poljsko 1003 - 1004 (Češko so zasedli Poljaki)
• Osebna unija s Poljsko 1300-1306 in Madžarsko 1301-1305 (Vaclas II in Vaclas III)
• Osebna unija z Luksemburgom 1313 - 1378 in 1383 - 1388
• Personalna unija z Madžarsko 1419-1439 (Sigismund Luksemburški in njegov zet) in 1490-1526 (dinastija Jagelloncev)
• Personalna unija z Avstrijo in Madžarsko 1526-1918 (razen v letih 1619-1620)

Brandenburg

• Osebna unija s Prusko vojvodino od leta 1618, ko je pruski vojvoda Albert Friderik umrl brez moških dedičev in je njegov zet Janez Sigismund, vojvoda brandenburški, postal vladar obeh držav. Brandenburg in Prusija sta imela ločeni vladi in sedeža oblasti v Berlinu oziroma Königsbergu do leta 1701, ko ju je Friderik Viljem I. združil v eno vlado.

Svobodna država Kongo

Osebna unija z Belgijo od leta 1885 do leta 1908, ko si jo je Belgija priključila.

Avstralija

• Od leta 1941, ko je bil leta 1942 ratificiran Westminstrski statut, s katerim je britanski parlament prenehal sprejemati zakone za Avstralijo. Zakon o Avstraliji iz leta 1986 je med drugim ukinil Tajni svet kot zadnje pritožbeno sodišče v avstralskem pravosodnem sistemu. Elizabeta II. iz Združenega kraljestva je neodvisno avstralska kraljica, in sicer prek svojega namestnika, generalnega guvernerja, ki ga imenuje predsednik vlade.

Irska

• Osebna unija s Kraljevino Anglijo od leta 1541, ko je irski parlament razglasil angleškega kralja Henrika VIII. za irskega kralja, do leta 1707, ko sta se Kraljevina Anglija in Kraljevina Škotska združili s Pogodbo o uniji in ju je nadomestila Kraljevina Velika Britanija.
• Osebna unija s Kraljevino Škotsko od leta 1603, ko je škotski kralj Jakob VI. postal angleški in irski kralj, do leta 1707, ko sta se Kraljevina Anglija in Kraljevina Škotska združili in ju je nadomestila Kraljevina Velika Britanija.
• Osebna unija s Kraljevino Veliko Britanijo od leta 1707 do leta 1800, ko sta se kraljestvi združili v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske.
• Osebna unija s Hannovrom od leta 1714 do leta 1800.
• Kot kraljevina Commonwealtha v letih 1922-1936/1949, ko je postala republika (glej Irski državni voditelj v letih 1936-1949).

Danska

• osebna unija z Norveško od leta 1380 do leta 1814 (norveški Riksråd je bil ukinjen leta 1536)
• Kalmarska unija z Norveško in Švedsko med letoma 1389 in 1521 (včasih je prenehala obstajati)
• Danski kralji so bili hkrati vojvode Šlezviga in Holštajna 1460-1864. (Holstein je bil del Svetega rimskega cesarstva, zdaj del Nemčije).
• osebna unija z Islandijo od leta 1918 do leta 1944, ko je Islandija postala republika

Anglija

• Osebna unija z Irsko od leta 1541 (ko je bila Irska povzdignjena na raven kraljestva) do leta 1707
• osebna unija s Škotsko od leta 1603 do leta 1707 (ko sta bili združeni v Kraljevino Veliko Britanijo)
• Osebna unija z Nizozemsko med letoma 1689 in 1702, v kateri je bil nizozemski štabni vladar tudi kralj Anglije, Škotske in Irske.

Dejansko stanje je bilo nekoliko bolj zapleteno, saj so nizozemske province Nizozemska, Zelandija, Utrecht, Gelderland in Overijssel leta 1689 sklenile osebno unijo, Drenthe pa leta 1696. Le dve nizozemski provinci nista nikoli vstopili v personalno unijo: Friesland in Groningen.

Francija

• Osebna zveza z vojvodino Bretanjo od leta 1491, ko se je vojvodinja Ana Bretanska pod prisilo poročila s francoskim kraljem Karlom VIII., do leta 1532, ko je bila vojvodina Bretanja uradno priključena francoskemu kraljestvu.
• Osebna unija z Navarro od leta 1589 do leta 1620, ko je bila Navara formalno vključena v Francijo.
• Delna osebna unija z Andoro od leta 1607 (francoski predsednik je eden od voditeljev države Andore)

Velika Britanija

• Osebna unija z Irsko od ustanovitve leta 1707 do ukinitve leta 1801 (ko sta bili združeni v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske)
• Osebna unija s Hanovrom od nastopa Jurija I. leta 1714 do ukinitve leta 1801

Hanover

• Osebna unija z Veliko Britanijo in Irsko od leta 1714 do leta 1801
• Osebna unija z Združenim kraljestvom od leta 1801 do leta 1837, ko je zaradi različnih zakonov o nasledstvu britanski prestol zasedla kraljica Viktorija, hannoverski pa njen stric Ernest Avgust.

Sveto rimsko cesarstvo

• Osebna unija s Španijo od leta 1519 do 1556 pod Karlom V.

Madžarska

• Osebna unija s Hrvaško od leta 1102 do leta 1918.
• Osebna unija s Poljsko med letoma 1370 in 1382 pod vladavino Ludvika Velikega. To obdobje v poljski zgodovini je včasih znano kot Andegawenska Poljska. Ludvik je poljski prestol podedoval po svojem stricu po materini strani Kazimirju III. Po Ludvikovi smrti so se poljski plemiči (szlachta) odločili prekiniti personalno unijo, saj niso želeli, da bi jim vladala Madžarska, in za novo vladarico izbrali Ludvikovo mlajšo hčerko Jadvigo, Madžarsko pa je podedovala njegova starejša hči Marija. Druga personalna unija s Poljsko je trajala od leta 1440 do 1444.
• Osebna unija s Češko od leta 1419 do 1439 in od leta 1490 do 1918
• Osebna unija s Svetim rimskim cesarstvom od leta 1410 do 1439 in od leta 1526 do 1806 (razen 1608-1612)
• Osebna unija z Avstrijo od leta 1867 do 1918 (dvojna monarhija Avstro-Ogrska) pod vladavino Franca Jožefa in Karla IV (dejansko je šlo za dinastično in ne za osebno unijo).

Islandija

• Osebna unija z Dansko od leta 1918 do leta 1944, ko je država postala republika.

Irska

• Osebna unija z Anglijo od leta 1541 (ko je irski parlament razglasil angleškega kralja Henrika VIII. za kralja Irske) do leta 1707 (ob ustanovitvi Velike Britanije).
• osebna unija s Škotsko (in Anglijo) od leta 1603 do leta 1707 (ko sta bili Anglija in Škotska združeni v Kraljevino Veliko Britanijo)
• Osebna unija z Nizozemsko med letoma 1689 in 1702, v kateri je kralj Irske, Škotske in Anglije opravljal tudi funkcijo glavarja večine nizozemskih provinc. Dejansko stanje je bilo nekoliko bolj zapleteno, saj so nizozemske province Nizozemska, Zelandija, Utrecht, Gelderland in Overijssel vstopile v osebno unijo leta 1689, Drenthe pa leta 1696. Le dve nizozemski provinci nista nikoli vstopili v personalno unijo: Friesland in Groningen.
• Osebna unija z Veliko Britanijo od leta 1707 do leta 1801 (ko sta bili združeni v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske).
• Osebna unija s Hannovrom od leta 1714 do leta 1801.
• Osebna unija z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske od leta 1922 do 1937/1949 (glej Irski voditelj države v obdobju 1936-1949).

Litva

• Osebna unija s Poljsko med letoma 1386 in 1569 - poljsko-litvanska unija. Leta 1569 se je preoblikovala v federacijo poljsko-litvanske skupnosti.

Luksemburg

• Osebna unija z Nizozemsko od leta 1815 do leta 1890

Navarre

• Osebna unija s Francijo od leta 1589 do leta 1620, ko je bila Navara uradno vključena v Francijo.

Nizozemska

• Osebna unija z Anglijo, Škotsko in Irsko med letoma 1689 in 1702, pri čemer je bil deželni glavar večine nizozemskih provinc hkrati kralj Anglije, Škotske in Irske. Dejansko stanje je bilo nekoliko bolj zapleteno, saj so nizozemske province Nizozemska, Zelandija, Utrecht, Guelders in Overijssel vstopile v osebno unijo leta 1689, Drenthe pa leta 1696. Le dve nizozemski provinci nista nikoli vstopili v personalno unijo: Friesland in Groningen.
• Osebna unija z Luksemburgom od leta 1815 do leta 1890.

Norveška

• Osebna unija s Švedsko od leta 1319 do 1343
• osebna unija z Dansko od leta 1380 do leta 1814 (norveški Riksråd je bil ukinjen leta 1536)
• Kalmarska unija z Dansko in Švedsko med letoma 1389 in 1521 (včasih je prenehala obstajati)
• Osebna unija s Švedsko od leta 1814 (ko je Norveška razglasila neodvisnost od Danske in je bila prisiljena v unijo s Švedsko) do leta 1905

Poljska

• Osebna unija z Madžarsko od leta 1370 do 1382 in od leta 1440 do 1444 (glej poglavje o Madžarski zgoraj)
• Osebna unija z Litvo med letoma 1386 in 1569, znana kot Poljsko-litvanska unija. Leta 1569 se je unija preoblikovala v federacijo poljsko-litvanske skupnosti.
• Vzhodni del: Po zatrtju vojaškega upora si je Rusija ozemlje popolnoma priključila.

Poljska-Litva

• Osebna unija s Švedsko od leta 1592 do 1599
• Osebna unija s Saško v letih 1697-1705, 1709-1733 in 1733-1763

Portugalska

• Iberska unija s Španijo od leta 1580 do 1640 (pod Filipom II., njegovim sinom in vnukom)

Romunija

• Osebna unija med Vlaško in Transilvanijo med letoma 1599 in 1600 pod vladavino Mihaela Pogumnega
• Osebna unija med Vlaško, Moldavijo in Transilvanijo med letoma 1600 in 1601 pod vladavino Mihaela Pogumnega
• Osebna unija med Vlaško in Moldavijo od leta 1859 do 1862 pod vladavino Aleksandra Janeza Cuza

Škotska

• osebna unija z Anglijo in Irsko od leta 1603 do 1707 (ko sta bili Anglija in Škotska združeni v Kraljevino Veliko Britanijo)
• Osebna unija z Nizozemsko med letoma 1689 in 1702, v kateri je kralj Škotske, Anglije in Irske opravljal tudi funkcijo glavarja večine nizozemskih provinc. Dejansko stanje je bilo nekoliko bolj zapleteno, saj so nizozemske province Nizozemska, Zelandija, Utrecht, Gelderland in Overijssel vstopile v osebno unijo leta 1689, Drenthe pa leta 1696. Le dve nizozemski provinci nista nikoli vstopili v personalno unijo: Friesland in Groningen.

Španija

• Osebna unija s Svetim rimskim cesarstvom med letoma 1519 in 1556 pod Karlom I. (Karel V., cesar Svetega rimskega cesarstva)
• Iberska unija s Portugalsko od leta 1580 do 1640 (pod Filipom II. Španskim, njegovim sinom in vnukom)

Švedska

• Osebna unija z Norveško od leta 1319 do 1343
• Kalmarska unija z Dansko in Norveško med letoma 1389 in 1521 (včasih je prenehala obstajati)
• Osebna unija s Poljsko-Litvo od leta 1592 do 1599
• osebna unija z Norveško od leta 1814 do 1905 (včasih imenovana Švedska-Norveška)

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske

• Od leta 1801 do 1837, ko je zaradi različnih zakonov o nasledstvu britanski prestol zasedla kraljica Viktorija, hannoverski pa njen stric Ernest Avgust, je bila sklenjena osebna unija s Hannovrom.