Personalna unija – definicija, primeri in posledice za državo
Personalna unija je razmerje dveh ali več suverenih držav, pri katerem imata po zakonu ali po praksi za voditelja države isto osebo. To pomeni, da se isti monarh (ali redkeje predsednik) izvede vlogo državnega voditelja v dveh ali več ločenih pravnih enotah, vendar te države običajno ohranijo svoje zakonodaje, institucije in notranjo suverenost.
Kako nastane personalna unija
- Dinastično nasledstvo: najpogosteje zaradi poroke ali dedovanja — otrok obeh vladarskih družin podeduje krono obeh držav.
- Volitve: kadar monarh druge države izvoli ali izbere druga država (znano iz primerov izvoljenih vladarjev, npr. volitve kralja Poljske).
- Pogodbe ali dogovori: rezultat političnih sporazumov, zakonov ali zavez med vladami.
- Osvojitve ali aneksije: kadar nova oblast zasede prestol v drugi državi in obdrži tudi svoj prvotni položaj.
Pravna in politična različnost
Pomembno je razumeti, da personalna unija ni nujno enaka kot združitev držav ali federacija. V personalni uniji:
- državi ohranita svojo pravno osebnost in ustavno ureditev;
- obstajajo ločene zakonodaje, davčni sistemi in uprave;
- v praksi se lahko del pristojnosti uskladi (npr. obramba, zunanja politika), vendar ni nujna popolna integracija.
Nasprotje temu je npr. realna unija ali federacija, kjer države združijo več ključnih oblasti in pogosto nastane nova skupna ustavna struktura.
Vrste personalnih zvez
- Čista personalna unija: skupen monarh, vendar strogo ločeni organi in zakoni držav.
- Pragmatična ali fleksibilna unija: nekatere skupne institucije ali usklajene politike (npr. skupna zunanjepolitična stališča).
- Prehodna dinastična zveza: začasna povezava zaradi očitnega dedovanja ali izvolitve, ki se lahko prekine z nasledstvom ali političnimi spremembami.
Znani zgodovinski primeri
- Kalmarova unija (1397–1523): osebna zveza Danske, Norveške in Švedske pod enim monarhom (v različnih obdobjih z različnim vplivom in notranjimi trenji).
- Denmark–Norway (1380–1814): dolgo obdobje osebne zveze med Dansko in Norveško.
- Unija med Škotsko in Anglijo (1603–1707): po smrti Elizabete I. je Jakob VI. Škotski postal Jakob I. Angleški — personalna unija je trajala do Zakona o uniji (Acts of Union) 1707, ki je združil kraljestvi v eno državo.
- Elektorsko-saski vladarji in Poljsko–litovski kralji (končna 17. in 18. stoletje): primer, kjer je izvoljeni vladar hkrati obvladoval več državnih funkcij.
- Švedska in Norveška (1814–1905): personalna unija z ločenimi ustavami in notranjimi institucijami, ki se je razpadla mirno leta 1905.
Posledice personalne unije za državo
Posledice so odvisne od obsega skupnih pristojnosti in odnosa med državami. Najpogostejše so:
- Zunanja politika in varnost: en sam vladar lahko vodi usklajeno zunanjo politiko, kar lahko pomeni močnejšo skupno obrambo ali pa zaplete, če se interesi držav razlikujejo.
- Notranja avtonomija: države običajno obdržijo svoje pravne ureditve, kar omogoča ohranitev lokalnih institucij in tradicij, a hkrati lahko povzroči upravno podvajanje in neučinkovitost.
- Gospodarski učinki: lažji trgovinski stiki lahko spodbujajo rast, a različni davčni in regulativni sistemi lahko ovirajo gospodarsko integracijo.
- Družbeni in identitetni vplivi: pojav napetosti med prebivalstvi, če občutijo neenako obravnavo ali izgubo suverenosti; lahko se pojavi nacionalistični odpor.
- Riziko razpada: personalna unija je bolj krušljiva kot pravna združitev — sprememba nasledstva, politični preobrati ali zakonodajne odločitve lahko hitro razdrejo vez.
Razpad, spremembe in trajnost
Personalne unije lahko trajajo kratko ali več stoletij. Njihova trajnost je odvisna od stabilnosti dinastije, sporazumov o nasledstvu, politične volje elit in prilagodljivosti institucij. Nekatere so se razširile v tesnejše države unije ali federacije (npr. Anglija in Škotska sta prešli v enotno kraljestvo), druge so se mirno razvezale (kot Švedsko–Norveška 1905) ali pa razpadle v konfliktih.
Zaključek: Personalna unija je obliko povezave med državami, kjer enak državni voditelj vlada večim suverenim entitetam. Omogoča ohranjanje ločenih državnih ureditev ob hkratni deljeni kroni, vendar prinaša specifične politične, pravne in družbene izzive, ki jih urejanje ali zlom zveze pogosto pospešita.
Nekaj primerov za osebne zveze
Andora
- Delna osebna unija s Francijo od leta 1607 (francoski predsednik in nekdanji francoski kralj je eden od državnih voditeljev Andore, drugi državni voditelj pa je škof La Seu d'Urgell, Katalonija, Španija).
Belgija
Osebna unija s Svobodno državo Kongo od leta 1885 do leta 1908, ko si je priključila Svobodno državo Kongo.
Bohemia
- Osebna unija s Poljsko 1003 - 1004 (Češko so zasedli Poljaki)
- Osebna unija s Poljsko 1300-1306 in Madžarsko 1301-1305 (Vaclas II in Vaclas III)
- Osebna unija z Luksemburgom 1313 - 1378 in 1383 - 1388
- Personalna unija z Madžarsko 1419-1439 (Sigismund Luksemburški in njegov zet) in 1490-1526 (dinastija Jagelloncev)
- Personalna unija z Avstrijo in Madžarsko 1526-1918 (razen v letih 1619-1620)
Brandenburg
- Osebna unija s Prusko vojvodino od leta 1618, ko je pruski vojvoda Albert Friderik umrl brez moških dedičev in je njegov zet Janez Sigismund, vojvoda brandenburški, postal vladar obeh držav. Brandenburg in Prusija sta imela ločeni vladi in sedeža oblasti v Berlinu oziroma Königsbergu do leta 1701, ko ju je Friderik Viljem I. združil v eno vlado.
Svobodna država Kongo
Osebna unija z Belgijo od leta 1885 do leta 1908, ko si jo je Belgija priključila.
Avstralija
- Od leta 1941, ko je bil leta 1942 ratificiran Westminstrski statut, s katerim je britanski parlament prenehal sprejemati zakone za Avstralijo. Zakon o Avstraliji iz leta 1986 je med drugim ukinil Tajni svet kot zadnje pritožbeno sodišče v avstralskem pravosodnem sistemu. Elizabeta II. iz Združenega kraljestva je neodvisno avstralska kraljica, in sicer prek svojega namestnika, generalnega guvernerja, ki ga imenuje predsednik vlade.
Irska
- Osebna unija s Kraljevino Anglijo od leta 1541, ko je irski parlament razglasil angleškega kralja Henrika VIII. za irskega kralja, do leta 1707, ko sta se Kraljevina Anglija in Kraljevina Škotska združili s Pogodbo o uniji in ju je nadomestila Kraljevina Velika Britanija.
- Osebna unija s Kraljevino Škotsko od leta 1603, ko je škotski kralj Jakob VI. postal angleški in irski kralj, do leta 1707, ko sta se Kraljevina Anglija in Kraljevina Škotska združili in ju je nadomestila Kraljevina Velika Britanija.
- Osebna unija s Kraljevino Veliko Britanijo od leta 1707 do leta 1800, ko sta se kraljestvi združili v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske.
- Osebna unija s Hannovrom od leta 1714 do leta 1800.
- Kot kraljevina Commonwealtha v letih 1922-1936/1949, ko je postala republika (glej Irski državni voditelj v letih 1936-1949).
Danska
- osebna unija z Norveško od leta 1380 do leta 1814 (norveški Riksråd je bil ukinjen leta 1536)
- Kalmarska unija z Norveško in Švedsko med letoma 1389 in 1521 (včasih je prenehala obstajati)
- Danski kralji so bili hkrati vojvode Šlezviga in Holštajna 1460-1864. (Holstein je bil del Svetega rimskega cesarstva, zdaj del Nemčije).
- osebna unija z Islandijo od leta 1918 do leta 1944, ko je Islandija postala republika
Anglija
- Osebna unija z Irsko od leta 1541 (ko je bila Irska povzdignjena na raven kraljestva) do leta 1707
- osebna unija s Škotsko od leta 1603 do leta 1707 (ko sta bili združeni v Kraljevino Veliko Britanijo)
- Osebna unija z Nizozemsko med letoma 1689 in 1702, v kateri je bil nizozemski štabni vladar tudi kralj Anglije, Škotske in Irske.
Dejansko stanje je bilo nekoliko bolj zapleteno, saj so nizozemske province Nizozemska, Zelandija, Utrecht, Gelderland in Overijssel leta 1689 sklenile osebno unijo, Drenthe pa leta 1696. Le dve nizozemski provinci nista nikoli vstopili v personalno unijo: Friesland in Groningen.
Francija
- Osebna zveza z vojvodino Bretanjo od leta 1491, ko se je vojvodinja Ana Bretanska pod prisilo poročila s francoskim kraljem Karlom VIII., do leta 1532, ko je bila vojvodina Bretanja uradno priključena francoskemu kraljestvu.
- Osebna unija z Navarro od leta 1589 do leta 1620, ko je bila Navara formalno vključena v Francijo.
- Delna osebna unija z Andoro od leta 1607 (francoski predsednik je eden od voditeljev države Andore)
Velika Britanija
- Osebna unija z Irsko od ustanovitve leta 1707 do ukinitve leta 1801 (ko sta bili združeni v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske)
- Osebna unija s Hanovrom od nastopa Jurija I. leta 1714 do ukinitve leta 1801
Hanover
- Osebna unija z Veliko Britanijo in Irsko od leta 1714 do leta 1801
- Osebna unija z Združenim kraljestvom od leta 1801 do leta 1837, ko je zaradi različnih zakonov o nasledstvu britanski prestol zasedla kraljica Viktorija, hannoverski pa njen stric Ernest Avgust.
Sveto rimsko cesarstvo
Madžarska
- Osebna unija s Hrvaško od leta 1102 do leta 1918.
- Osebna unija s Poljsko med letoma 1370 in 1382 pod vladavino Ludvika Velikega. To obdobje v poljski zgodovini je včasih znano kot Andegawenska Poljska. Ludvik je poljski prestol podedoval po svojem stricu po materini strani Kazimirju III. Po Ludvikovi smrti so se poljski plemiči (szlachta) odločili prekiniti personalno unijo, saj niso želeli, da bi jim vladala Madžarska, in za novo vladarico izbrali Ludvikovo mlajšo hčerko Jadvigo, Madžarsko pa je podedovala njegova starejša hči Marija. Druga personalna unija s Poljsko je trajala od leta 1440 do 1444.
- Osebna unija s Češko od leta 1419 do 1439 in od leta 1490 do 1918
- Osebna unija s Svetim rimskim cesarstvom od leta 1410 do 1439 in od leta 1526 do 1806 (razen 1608-1612)
- Osebna unija z Avstrijo od leta 1867 do 1918 (dvojna monarhija Avstro-Ogrska) pod vladavino Franca Jožefa in Karla IV (dejansko je šlo za dinastično in ne za osebno unijo).
Islandija
Irska
- Osebna unija z Anglijo od leta 1541 (ko je irski parlament razglasil angleškega kralja Henrika VIII. za kralja Irske) do leta 1707 (ob ustanovitvi Velike Britanije).
- osebna unija s Škotsko (in Anglijo) od leta 1603 do leta 1707 (ko sta bili Anglija in Škotska združeni v Kraljevino Veliko Britanijo)
- Osebna unija z Nizozemsko med letoma 1689 in 1702, v kateri je kralj Irske, Škotske in Anglije opravljal tudi funkcijo glavarja večine nizozemskih provinc. Dejansko stanje je bilo nekoliko bolj zapleteno, saj so nizozemske province Nizozemska, Zelandija, Utrecht, Gelderland in Overijssel vstopile v osebno unijo leta 1689, Drenthe pa leta 1696. Le dve nizozemski provinci nista nikoli vstopili v personalno unijo: Friesland in Groningen.
- Osebna unija z Veliko Britanijo od leta 1707 do leta 1801 (ko sta bili združeni v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske).
- Osebna unija s Hannovrom od leta 1714 do leta 1801.
- Osebna unija z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske od leta 1922 do 1937/1949 (glej Irski voditelj države v obdobju 1936-1949).
Litva
- Osebna unija s Poljsko med letoma 1386 in 1569 - poljsko-litvanska unija. Leta 1569 se je preoblikovala v federacijo poljsko-litvanske skupnosti.
Luksemburg
- Osebna unija z Nizozemsko od leta 1815 do leta 1890
Navarre
- Osebna unija s Francijo od leta 1589 do leta 1620, ko je bila Navara uradno vključena v Francijo.
Nizozemska
- Osebna unija z Anglijo, Škotsko in Irsko med letoma 1689 in 1702, pri čemer je bil deželni glavar večine nizozemskih provinc hkrati kralj Anglije, Škotske in Irske. Dejansko stanje je bilo nekoliko bolj zapleteno, saj so nizozemske province Nizozemska, Zelandija, Utrecht, Guelders in Overijssel vstopile v osebno unijo leta 1689, Drenthe pa leta 1696. Le dve nizozemski provinci nista nikoli vstopili v personalno unijo: Friesland in Groningen.
- Osebna unija z Luksemburgom od leta 1815 do leta 1890.
Norveška
- Osebna unija s Švedsko od leta 1319 do 1343
- osebna unija z Dansko od leta 1380 do leta 1814 (norveški Riksråd je bil ukinjen leta 1536)
- Kalmarska unija z Dansko in Švedsko med letoma 1389 in 1521 (včasih je prenehala obstajati)
- Osebna unija s Švedsko od leta 1814 (ko je Norveška razglasila neodvisnost od Danske in je bila prisiljena v unijo s Švedsko) do leta 1905
Poljska
- Osebna unija z Madžarsko od leta 1370 do 1382 in od leta 1440 do 1444 (glej poglavje o Madžarski zgoraj)
- Osebna unija z Litvo med letoma 1386 in 1569, znana kot Poljsko-litvanska unija. Leta 1569 se je unija preoblikovala v federacijo poljsko-litvanske skupnosti.
- Vzhodni del: Po zatrtju vojaškega upora si je Rusija ozemlje popolnoma priključila.
Poljska-Litva
- Osebna unija s Švedsko od leta 1592 do 1599
- Osebna unija s Saško v letih 1697-1705, 1709-1733 in 1733-1763
Portugalska
- Iberska unija s Španijo od leta 1580 do 1640 (pod Filipom II., njegovim sinom in vnukom)
Romunija
- Osebna unija med Vlaško in Transilvanijo med letoma 1599 in 1600 pod vladavino Mihaela Pogumnega
- Osebna unija med Vlaško, Moldavijo in Transilvanijo med letoma 1600 in 1601 pod vladavino Mihaela Pogumnega
- Osebna unija med Vlaško in Moldavijo od leta 1859 do 1862 pod vladavino Aleksandra Janeza Cuza
Škotska
- osebna unija z Anglijo in Irsko od leta 1603 do 1707 (ko sta bili Anglija in Škotska združeni v Kraljevino Veliko Britanijo)
- Osebna unija z Nizozemsko med letoma 1689 in 1702, v kateri je kralj Škotske, Anglije in Irske opravljal tudi funkcijo glavarja večine nizozemskih provinc. Dejansko stanje je bilo nekoliko bolj zapleteno, saj so nizozemske province Nizozemska, Zelandija, Utrecht, Gelderland in Overijssel vstopile v osebno unijo leta 1689, Drenthe pa leta 1696. Le dve nizozemski provinci nista nikoli vstopili v personalno unijo: Friesland in Groningen.
Španija
- Osebna unija s Svetim rimskim cesarstvom med letoma 1519 in 1556 pod Karlom I. (Karel V., cesar Svetega rimskega cesarstva)
- Iberska unija s Portugalsko od leta 1580 do 1640 (pod Filipom II. Španskim, njegovim sinom in vnukom)
Švedska
- Osebna unija z Norveško od leta 1319 do 1343
- Kalmarska unija z Dansko in Norveško med letoma 1389 in 1521 (včasih je prenehala obstajati)
- Osebna unija s Poljsko-Litvo od leta 1592 do 1599
- osebna unija z Norveško od leta 1814 do 1905 (včasih imenovana Švedska-Norveška)
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
- Od leta 1801 do 1837, ko je zaradi različnih zakonov o nasledstvu britanski prestol zasedla kraljica Viktorija, hannoverski pa njen stric Ernest Avgust, je bila sklenjena osebna unija s Hannovrom.
