Gelderland: pokrajina Nizozemske — mesta, reke in meja

Gelderland je pokrajina na vzhodu Nizozemske. Glavno mesto je Arnhem, večji mesti pa sta Nijmegen in Apeldoorn. Druga pomembna mesta so Zutphen, Doetinchem, Harderwijk in Tiel. Pokrajina zajema različne pokrajinske tipe: gozdove in peščene sipine Veluwe, rodovitne sadovnjake regije Betuwe ter rečne nižine ob velikih rečnih pritokih.

Geografija in meja

Obkrožajo ga pokrajine Limburg, Severni Brabant, Južna Holandija, Utrecht, Flevoland in Overijssel ter nemška zvezna dežela Severno Porenje-Vestfalija. Pokrajina ima raznoliko lego: od nizkih rečnih poplavnih ravnic ob velikih rekah do višjih, peščenih predelov zahodne Veluwe.

Reke in hidrološke posebnosti

Najpomembnejše reke so Ren (Rijn), Waal, IJssel in Maas (meja s Severno Brabantijo). Nekaj ključnih dejstev o rekah in vodah:

• Ren se pri vstopu v Nizozemsko razveja; eden glavnih krakov v regiji je Waal, ki nosi večino toka in prometa po reki.
• IJssel se odcepi od Ren in teče severno proti IJsselmeeru; ob njej so mesta in naselja z močnim povezovanjem na notranje vode.
• Maas (Meuse) poteka ob južnem robu pokrajine in deloma predstavlja mejno linijo z Severno Brabantijo.
• Mejo s Flevolandom tvori tako imenovano randmeer ("mejno jezero") Flevopolder, niz umetnih jezer in vodnih povezav, ki so del sistema zajezitve in polderjev.

Narava in varstvo

Pomembne naravne enote vključujejo Veluwe — velika gozdnata in peščena območja s številnimi naravnimi rezervati. V tem prostoru leži tudi nacionalni park De Hoge Veluwe, kjer se nahaja znana zbirka v Kröller‑Müller Museum z veliko zbirko del Van Gogha. Obrečne ravnice Betuwe so znane po sadovnjakih in intenzivnem sadjarstvu (jabolka, češnje, hruške).

Mesta, prebivalstvo in uprava

Gelderland ima mešano urbano in podeželsko naseljenost. Večja mesta, poleg že omenjenih Arnhem, Nijmegen in Apeldoorn, predstavljajo gospodarska, kulturna in izobraževalna središča. Množica manjših mest in vasi povečuje regionalno pestrost; pomembne vloge imajo tudi center za turizem in lokalno industrijo. Pokrajina je upravno razdeljena na številne občine (municipalities), ki skrbijo za lokalne storitve in infrastrukturo.

Zgodovina in kultura

Ime Gelderland izhaja iz srednjeveškega vojvodstva Guelders (Gelre). V zgodovini je regija imela strateški pomen zaradi svojih rek in mej z Nemčijo. V novem zgodovinskem obdobju je bila prizorišče pomembnih dogodkov, med drugim operacije Market Garden med drugo svetovno vojno (znano kot Bitka za Arnhem). Kulturno je regija bogata z muzeji, zgodovinskimi mesti in tradicionalnimi prireditvami — na primer vsakoletni pohod Nijmegen Four Days Marches, ki privablja obiskovalce iz celega sveta.

Gospodarstvo in promet

Gospodarstvo temelji na kombinaciji kmetijstva (sadjarstvo Betuwe), gozdarstva, proizvodnje, logistike in turizma. Zaradi lege ob glavnih rečnih in cestnih povezavah (avtoceste in železniške poti med zahodom in vzhodom Evrope) ima regija pomembno vlogo v transportu in distribuciji. V Arnhemu in Nijmegenu so tudi pomembne izobraževalne in raziskovalne ustanove.

Gelderland je zaradi svoje raznolike krajine in bližine večjih nizozemskih mest privlačna destinacija za obiskovalce in za življenje, saj združuje naravne parke, bogato zgodovino in dobro razvite prometne povezave.

Zgodovina

V 11. stoletju je bil Guelders grofija. V nizozemščini se je imenoval Gelre, v nemščini pa Geldern. Leta 1339 je postal vojvodstvo. Sprva je obstajala v okolici mesta Geldern (zdaj v Nemčiji). Do konca 14. stoletja je obsegalo večino današnje pokrajine Gelderland ter dele pokrajine Limburg in nemškega okrožja Cleves. Leta 1543 je postala del habsburške Nizozemske, ena od sedemnajstihprovinc.

Cota of Arms iz Gueldersa

Vprašanja in odgovori

V: Katera je prestolnica Gelderlanda?

V: Koliko ljudi živi v Gelderlandu?

V: Katere pokrajine mejijo na Gelderland?

V: Katera so nekatera pomembna mesta v Gelderlandu?

V: Katere reke tečejo skozi Gelderland ali mejijo z njim?

V: Kako se meja Flevolanda z Gelderandom razlikuje od drugih meja?

Išči po črki