Geografija
Geografija (iz grščine: γεωγραφία, geographia, dobesedno "opis zemlje") je študij zemlje in njenih prebivalcev. Njene značilnosti so celine, morja, reke in gore. Njeni prebivalci so vsi ljudje in živali, ki živijo na njej. Njeni pojavi so dogodki, kot so plimovanje, vetrovi in potresi.
Oseba, ki je strokovnjak za geografijo, je geograf. Geograf poskuša razumeti svet in stvari, ki so v njem, kako so nastale in kako so se spremenile.
Geografija je razdeljena na dva glavna dela, fizično geografijo in humano geografijo. Fizična geografija proučuje naravno okolje, humana geografija pa človeško okolje. Človeško okolje vključuje stvari, kot so prebivalstvo v državi, stanje gospodarstva v državi in drugo. Obstaja tudi okoljska geografija.
Zemljevidi so glavno orodje geografije, zato geografi veliko časa porabijo za njihovo izdelavo in preučevanje. Izdelava zemljevidov se imenuje kartografija, ljudje, ki so specializirani za izdelavo zemljevidov, pa so kartografi.
Zemljevid Zemlje s prikazanimi mejami držav in velikimi mesti
Veje
Fizična geografija
Fizična geografija (ali fiziografija) se osredotoča na geografijo kot znanost o Zemlji. Njen cilj je razumeti fizikalne probleme in vprašanja litosfere, hidrosfere, atmosfere, pedosfere ter svetovnih rastlinskih in živalskih vzorcev (biosfere).
Fizično geografijo lahko razdelimo v številne širše kategorije, kot so:
|
|
|
|
|
| Klimatologija in meteorologija | Obalna geografija | Upravljanje okolja | |
|
|
|
|
|
| Geodezija | Geomorfologija | Glaciologija | |
|
|
|
|
|
| Pokrajinska ekologija | Oceanografija | Pedologija | Paleogeografija |
|
| |||
| Kvartarna znanost |
Človeška geografija
Humanistična geografija je družboslovna veda, ki preučuje ljudi in njihove skupnosti, kulture, gospodarstva ter njihovo interakcijo z okoljem. Geografi, ki proučujejo človekovo okolje, lahko preučujejo:
- Prebivalstvo
- Države sveta
- Raba zemljišč
- Kmetijstvo
- Mesto
- Industrija
- Energija
- Onesnaževanje
Množica ljudi okoli benda.
Zgodovina
Najstarejši znani zemljevid sveta izvira iz starega Babilona iz 9. stoletja pred našim štetjem. Najbolj znan babilonski zemljevid sveta je Imago Mundi iz leta 600 pred našim štetjem. Podobno stare so tudi zvezdne karte (zemljevidi neba).
V srednjem veku so ljudje v Evropi izdelovali manj zemljevidov. Ljudje v islamskem svetu so jih izdelali več. Abū Zayd al-Balkhī je v Bagdadu ustvaril "balhiško šolo" kartiranja.
Glej tudi
- Geograf
- Geografsko preimenovanje
- Mednarodna geografska zveza
- Oblika kopnega
- Zemljevid
- Navigator
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je geografija?
O: Geografija je študija Zemlje in njenih prebivalcev, vključno z njenimi značilnostmi, prebivalci in pojavi.
V: Kdo je geograf?
O: Geograf je oseba, ki je strokovnjak za geografijo in poskuša razumeti svet in stvari, ki so v njem.
V: Kako se deli geografija?
O: Geografija je razdeljena na dva glavna dela, ki se imenujeta fizična geografija in humana geografija. Fizična geografija proučuje naravno okolje, humana geografija pa človeško okolje.
V: Katera orodja uporabljajo geografi?
O: Zemljevidi so glavno orodje geografije, zato geografi veliko časa porabijo za njihovo izdelavo in preučevanje. Izdelava zemljevidov se imenuje kartografija, ljudje, ki so specializirani za izdelavo zemljevidov, pa so kartografi.
V: Kaj preučuje fizična geografija?
O: Fizična geografija preučuje naravno okolje.
V: Kaj preučuje humana geografija?
O: Človeška geografija preučuje človekovo okolje, na primer prebivalstvo v državi, kako gre gospodarstvu države itd.
V: Kaj preučuje okoljska geografija?
O: Okoljska geografija proučuje, kako ljudje vplivajo na naravno okolje, na primer podnebne spremembe ali stopnjo onesnaženosti na določenem območju.
