Plimovanje je periodično dviganje in spuščanje gladine Zemljinih oceanov, ki ga povzroča predvsem gravitacijski vpliv Lune na oceane. Plimovanje povzroča spremembe v globini morskih voda in voda v ustjih rek. Plimovanje povzroča tudi nihajoče tokove, ki so znani kot plimski tokovi (t.i. "rip tides"). To pomeni, da je sposobnost napovedovanja plimovanja pomembna za obalno plovbo. Pas morske obale, ki je ob plimovanju pod vodo in izpostavljen ob odlivu, imenovan medplimski pas, je pomemben ekološki produkt oceanskega plimovanja.

Vzroki plimovanja

Plimovanje nastane zaradi kombinacije gravitacijskih sil Lune in Sonca ter centrifugalne sile, ki se pojavi zaradi vrtenja Zemlje–Luna sistema. Gravitacijska privlačnost Lune potegne vode proti strani, ki je obrnjena proti Luni, hkrati pa zaradi gibanja sistema nastane še izboklina na nasprotni strani Zemlje. Sončev vpliv je manjši kot Lunini, vendar pomembno spreminja skupni učinek, kadar sta Sonce in Luna poravnana ali postavljena v pravokotni položaj glede na Zemljo.

Vrste in velikost plimovanja

Običajno ločimo tri osnovne tipe plimovanja:

  • Semidiurnalno – dvakrat na dan sta približno dve visokozgornji plimi in dve nizki plimi (pogosto v zmernih širinah).
  • Diurnalno – en visok in en nizek dogodek v približno 24 urah (pogosteje v nižjih širinah).
  • Mešano – kombinacija obeh, kjer so ena ali več plim višje od drugih (veliko obal po svetu).

Višina plimovanja se nekoliko spreminja glede na faze Lune. Ob novi luni in polni luni je plimovanje višje, ker se Sončeva plimska sila pridruži Lunini. To se imenuje spomladanska plima (spring tide). Ko sta Luna in Sonce v približno pravokotni legi (prva in tretja četrt lune), se njuna delovna učinka delno izničita in nastane nižja plima, pogosto imenovana mrzla plima (neap tide).

Velikost plime (t.i. tidal range) močno vpliva tudi oblika obale in dno morja. V ozkih zalivih ali na konicah zalivov se plimovanje lahko znatno ojača zaradi resonančnih učinkov (primer: zaliv Fundy ima izredno velik tidal range).

Plimski tokovi in razlike z "rip currents"

Plimovanje ustvarja močne obodne in obalne tokove, ki spreminjajo smer in hitrost glede na fazo plime. Včasih se pojavljajo hitri usmerjeni tokovi, ki lahko odnašajo kopno vodno maso proti odprtemu morju ali obratno. V angleščini se izraz "rip tide" včasih uporablja zmedeno; tehnično je plimski tok tide-driven current, medtem ko je rip current izraz za ozek, močan odtekan tok blizu plaže, ki ga običajno povzročijo valovi in topografija dna. V obeh primerih so takšni tokovi nevarni za kopalce in zahtevajo previdnost pri obalnih dejavnostih.

Vplivi na obalo in ekosisteme

Medplimski pas ustvarja raznolike življenjske prostore: muljaste ravnice, skalne plitve, mangrove in solne močvirje. Ti ekosistemi so bogati z organizmi, prilagojenimi na izmenične razmere – menjavanje poplav in izpostavljenosti zraku. Plimovanje vpliva na:

  • erozijo in nalaganje sedimentov ter oblikovanje obalnih ravnin in pečin;
  • salinitetne razmere v estuarjih in rekah (pri priplavljanju slane vode v rečna ušesa);
  • življenjske cikle mnogih morskih vrst, kot so ribolovni migracijski vzorci, reprodukcija in hranjenje v medplimskih pasovih;
  • dostopnost pristanišč, plovbe in ribolova, ki zahteva poznavanje urnikov plime;
  • možnost izrabe energije plime z elektrarnami (prenosne turbinne naprave, plimne pregrade) v primerih z velikim tidal range.

Plimovanje in tveganja za človeka

Poleg koristnih učinkov plimovanje povečuje tveganje za poplave, kadar se visoka plima ujame s hudim viharjem ali storm surge. Obalne skupnosti morajo upoštevati tide pri načrtovanju obalnih obramb, evakuacij in infrastrukture. Poznavanje urnikov plimovanja je tudi ključno za varno kopanje, potapljanje in plovbo.

Napovedovanje plimovanja

Plimovanje je dobro napovedljivo zaradi periodičnosti nebesnih položajev. Napovedi upoštevajo položaje Lune in Sonca, lokacijo obale, topografijo dna in lokalne resonančne učinke. Zaradi tega so danes urniki plim objavljeni za večino obal sveta in so koristno orodje za ribiče, pomorščake, obalne upravitelje in obiskovalce plaž.

Plimovanje je torej složen, a dobro razumljen pojav, ki oblikuje obale, vpliva na ekosisteme in ima pomembne praktične posledice za človeka in gospodarstvo.