Bibavica

Plimovanje je periodično dviganje in spuščanje gladine Zemljinih oceanov, ki ga povzroča predvsem gravitacijski vpliv Lune na oceane. Plimovanje povzroča spremembe v globini morskih voda in voda v ustjih rek. Plimovanje povzroča tudi nihajoče tokove, ki so znani kot plimski tokovi (t.i. "rip tides"). To pomeni, da je sposobnost napovedovanja plimovanja pomembna za obalno plovbo. Pas morske obale, ki je ob plimovanju pod vodo in izpostavljen ob odlivu, imenovan medplimski pas, je pomemben ekološki produkt oceanskega plimovanja.

Višina plimovanja se nekoliko spreminja glede na faze Lune. Ob novi luni in polni luni je plimovanje višje, ker se Sončeva plimska sila pridruži Lunini. To se imenuje "spomladanska plima".

Zaliv Fundy ob plimi

Shema plimovanja, ki prikazuje (pretirane) visoke plime.

Dve plimi na dan

V večini krajev sta dve plimi na dan. Vsak od njiju ima najvišjo točko (plima) in najnižjo točko (oseka). Govorimo o "poplavi", ki prihaja ob plimi, in "odlivu", ki odhaja ob oseki.

Obdobje plimovanja je približno 12 ur in 25,2 minute, to je natanko polovica luninega dneva plimovanja.

Luna kroži okoli Zemlje v isti smeri, kot se Zemlja vrti okoli svoje osi, zato potrebuje nekaj več kot en dan - približno 24 ur in 50 minut, da se vrne na isto mesto na nebu. V tem času je enkrat prešla čez glavo in enkrat pod noge, zato je v mnogih krajih obdobje najmočnejšega plimovanja zgoraj omenjenih približno 12 ur in 25 minut. To je podobno, kot če minutna ročica na uri prečka urno ročico ob 12:00 in nato ponovno ob približno 1:05½ (in ne ob 1:00).

Ker gravitacijsko polje z razdaljo slabi, deluje Lunina gravitacija na strani Zemlje, ki je obrnjena proti Luni, nekoliko močneje, na nasprotni strani pa nekoliko šibkeje. Luna tako Zemljo rahlo "raztegne" vzdolž črte, ki povezuje obe telesi. Trdna Zemlja se nekoliko deformira, vendar se voda v oceanu, ki je tekoča, zaradi plimovanja veliko bolj premika, zlasti v vodoravni smeri. Zaradi vrtenja Zemlje se velikost in smer plimske sile na posamezni točki Zemljine površine nenehno spreminjata; čeprav ocean nikoli ne doseže ravnovesja - nikoli ni časa, da bi tekočina "dohitela" stanje, ki bi ga sčasoma dosegla, če bi bila plimska sila stalna - spreminjajoča se plimska sila vseeno povzroča ritmično spreminjanje višine morske površine.

Na plimovanje vplivajo tudi druge stvari, kot sta atmosferski tlak in gravitacija Sonca, vendar so v večini krajev ti dejavniki veliko manjši kot gravitacija Lune.

Sorodne strani

Akvakultura
Energija plimovanja

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je plimovanje?

O: Plimovanje je občasno dviganje in spuščanje zemeljske oceanske površine, ki ga povzroča predvsem gravitacijski privlak Lune, ki deluje na oceane.

V: Kakšne spremembe v globini morskih voda in voda v ustju rek povzroča plimovanje?

O: Plimovanje povzroča spremembe v globini morskih voda in voda v ustjih rek.

V: Kaj so plimski tokovi?

O: Plimski tokovi so nihajoči tokovi, znani kot plimovanje.

V: Zakaj je za obalno plovbo pomembno predvideti plimovanje?

O: Napovedovanje plimovanja je pomembno za obalno plovbo, ker lahko vpliva na globino vode in plimovanje.

V: Kaj je medplimski pas?

O: Medplimski pas je pas morske obale, ki je ob plimi pod vodo, ob oseki pa je izpostavljen.

V: Zakaj je medplimski pas pomemben ekološki produkt oceanskega plimovanja?

O: Medplimski pas je pomemben ekološki produkt oceanskega plimovanja, ker je življenjski prostor za številne različne vrste rastlin in živali.

V: Kako se višina plimovanja spreminja glede na faze Lune?

O: Višina plimovanja se nekoliko spreminja glede na faze Lune. Ob novi luni in polni luni je plimovanje višje, ker se Sončeva plimska sila pridruži Lunini. To se imenuje "spomladanska plima".