Litosfera
Litosfera je trdna lupina planeta Zemlje. To pomeni skorjo in del zgornjega plašča, ki se na dolgi časovni skali obnaša elastično.
Pod litosfero je astenosfera, šibkejši, bolj vroč in globlji del zgornjega plašča. Ta del lahko teče.
Litosfera predstavlja prevodno pokrovko na konvektantnem plašču: zmanjšuje prenos toplote po Zemlji, Litosfera (starogrško: λίθος [lithos] za "kamnit" in σφαίρα [sphaira] za "krogla") je toga,[1] najbolj zunanja lupina planeta zemeljskega tipa ali naravnega satelita, ki jo opredeljujejo njene toge mehanske lastnosti. Na Zemlji jo sestavljata skorja in del zgornjega plašča, ki se elastično obnaša na časovnih lestvicah tisočih let ali več. Najbolj zunanja lupina kamnitega planeta, skorja, je opredeljena na podlagi njene kemije in mineralogije.
Zemeljski izrez
Tektonske plošče litosfere.
Vrste litosfere :-
Poznamo dve vrsti litosfere:
- Oceanska litosfera, ki je povezana z oceansko skorjo in obstaja v oceanskih bazenih. Debelina oceanske litosfere je običajno od 50 do 100 km.
- Kontinentalna litosfera, ki je povezana s celinsko skorjo. Celinska litosfera je debela od približno 40 km do 200 km, od tega je približno 40 km skorje.
Litosfera je razdeljena na tektonske plošče, ki se med seboj postopoma premikajo.
Oceanska litosfera se s staranjem in oddaljevanjem od srednjega oceanskega grebena debeli. To zgoščevanje poteka zaradi prevodnega ohlajanja, ki vročo astenosfero pretvarja v litosferski plašč in povzroča, da oceanska litosfera s starostjo postaja vse gostejša. Nekaj deset milijonov let je oceanska litosfera manj gosta od astenosfere, nato pa postaja vse gostejša od astenosfere.
Ko se kontinentalna plošča združi z oceansko ploščo na območju subdukcije, se oceanska litosfera vedno potopi pod kontinentalno.
Nova oceanska litosfera nenehno nastaja na srednjih oceanskih grebenih in se na subdukcijskih območjih vrača nazaj v plašč. Zato je oceanska litosfera veliko mlajša od celinske: najstarejša oceanska litosfera je stara približno 200 milijonov let, medtem ko so deli celinske litosfere stari več milijard let.
Druga značilnost litosfere so njene pretočne lastnosti. Pod vplivom dolgotrajnih napetosti nizke intenzitete, ki so gonilo tektonskega gibanja, je litosfera kot toga lupina. Spreminja se predvsem z lomljenjem ("krhka porušitev"). Astenosfera (plast plašča pod litosfero) je toplotno mehkejša in se prilagaja s plastičnimi spremembami ("deformacija").
Oceansko litosfero sestavljata predvsem bazalt in gabro. Celinsko litosfero sestavljata granit in gnajs.
Sorodne strani
- Biosfera
- Tektonika plošč
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je litosfera?
O: Litosfera je trdna zunanja lupina planeta Zemlje, sestavljena iz skorje in zgornjega plašča.
V: Kaj je astenosfera?
O: Astenosfera je šibkejši, bolj vroč in globlji del zgornjega plašča, ki lahko teče.
V: Kako litosfera vpliva na prenos toplote po Zemlji?
O: Litosfera predstavlja prevodno pokrovko na konvekcijskem plašču, kar zmanjšuje prenos toplote skozi Zemljo.
V: Kakšen je izvor besede "litosfera"?
O: Beseda "litosfera" izhaja iz starogrških besed "λίθος" (lithos) za "kamnit" in "σφαίρα" (sphaira) za "krogla".
V: Kakšna je sestava litosfere na Zemlji?
O: Litosfero na Zemlji sestavljata skorja in del zgornjega plašča, ki se na dolgi časovni skali obnaša elastično.
V: Kako je opredeljena skorja?
O: Zemeljska skorja je opredeljena na podlagi njene kemije in mineralogije.
V: Kako je opredeljena najbolj zunanja lupina planeta ali naravnega satelita zemeljskega tipa?
O: Najbolj zunanjo lupino planeta ali naravnega satelita zemeljskega tipa, imenovano litosfera, opredeljujejo njene toge mehanske lastnosti.
