Zemljina skorja
Zemljina skorja je trda zunanja plast Zemlje. Predstavlja manj kot 1 % prostornine Zemlje. Zemeljsko skorjo sestavljajo različne vrste kamnin: magmatske, metamorfne in sedimentne kamnine.
Pod skorjo je plašč. Skorja in zgornji plašč sestavljata litosfero. Litosfera je razdeljena na tektonske plošče, ki se lahko premikajo.
Skorja je dveh različnih vrst. Ena je celinska skorja (pod kopnim), druga pa oceanska skorja (pod oceani). Celinska skorja je debelejša, od 30 do 50 km. Večinoma je sestavljena iz manj gostih in bolj flišnih kamnin, kot je granit. Oceanska skorja je tanjša, debela od 5 km do 10 km. Sestavljena je iz gostejših, mafičnih kamnin, kot je bazalt.
Temperatura zemeljske skorje se z globino povečuje zaradi geotermalneenergije. Tam, kjer se skorja stika z plaščem, so temperature med 200 °C (392 °F) in 400 °C (752 °F). Skorja je najhladnejša plast, ker je izpostavljena atmosferi.
Izrez Zemlje od jedra do eksosfere
Sestava
Igneozne kamnine po prostornini predstavljajo več kot 90 % Zemljine skorje. str. 47 To ni opazno, saj jih večinoma prekrivajo sedimentne in metamorfne kamnine.
Ena sama družina silikatov, feldspari, predstavlja približno polovico snovi v skorji (60 % teže), precejšen delež preostalega materiala pa predstavlja kremen. Drugi pogosti minerali so sljuda in rogovača.
Le 8 % Zemljine skorje predstavljajo nesilikatni minerali, med katerimi so karbonati, sulfidi, kloridi in oksidi.
Oblikovanje skorje
Zemljin plašč in skorja sta nastala približno 100 milijonov let po nastanku planeta, pred približno 4,6 milijarde let. Sprva je bila skorja zelo tanka in se je verjetno pogosto spreminjala, saj so se tektonske plošče premikale veliko bolj kot zdaj. Skorja bi bila večkrat uničena zaradi asteroidov, ki so padali na Zemljo, kar je bilo v poznem obdobju težkega bombardiranja veliko pogostejše.
Najstarejša oceanska bazaltna skorja je danes stara le okoli 200 milijonov let. Večina celinske skorje je veliko starejša. Najstarejše celinske skorje na Zemlji so kratoni, stari med 3,7 in 4,28 milijarde let. Te so bile najdene v teranu Narryer Gneiss v Zahodni Avstraliji, v gnajsu Acasta v Severozahodnih ozemljih na kanadskem ščitu in na Fenoskandijskem ščitu. Nekaj cirkonov, starih vsaj 4,3 milijarde let, so našli v teranu Narryer Gneiss v Zahodni Avstraliji.
Povprečna starost Zemljine celinske skorje je približno 2,0 milijarde let. Večina kamnin zemeljske skorje, ki so nastale pred 2,5 milijarde let, je v kratonih. Tako stara kontinentalna skorja in plašč pod njo sta manj gosta kot na drugih mestih na Zemlji. Ob premikanju plošč se ne uničijo zlahka. Nastajanje nove kontinentalne skorje je povezano z obdobji velikih orogenez ali gradnje gora. To se zgodi hkrati z nastankom superkontinentov, kot so Rodinija, Pangeja in Gondvana. Zemeljska skorja se delno oblikuje z združevanjem otočnih lokov, vključno z granitom in metamorfnimi pregibnimi pasovi. Te delno drži skupaj subdukcija plašča pod skorjo, zaradi česar nastane plašč, na katerem lahko skorja plava.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je zemeljska skorja?
O: Zemeljska skorja je trda zunanja plast Zemlje.
V: Kakšna je sestava zemeljske skorje?
O: Zemeljska skorja je sestavljena iz različnih vrst kamnin, kot so magmatske, metamorfne in sedimentne kamnine.
V: Kaj je litosfera?
O: Litosfera je zemeljska skorja in zgornji plašč skupaj.
V: Kaj so tektonske plošče?
O: Tektonske plošče so deli litosfere, ki se lahko premikajo.
V: V čem se kontinentalna skorja razlikuje od oceanske?
O: Celinska skorja je debelejša (30 do 50 km) in je sestavljena iz manj gostih in bolj flišnih kamnin, kot je granit. Oceanska skorja je tanjša (od 5 do 10 km) in je sestavljena iz gostejših, mafičnih kamnin, kot je bazalt.
V: Kakšna je temperatura zemeljske skorje?
O: Temperatura skorje se z globino povečuje zaradi geotermalne energije. Tam, kjer se skorja stika s plaščem, je temperatura med 200 °C in 400 °C.
V: Zakaj skorja velja za najhladnejšo plast?
O: Skorja je izpostavljena atmosferi, zato velja za najhladnejšo plast.
