Rogovača (rogovec/hornblenda) – mineral: definicija, sestava in lastnosti

Rogovec je kompleksna vrsta silikatnih mineralov iz skupine amfibolov. Ime hornblende (pogosto uporabljeno v terenskem govoru) ni eno samostojno priznan mineral, temveč splošen izraz za temne amfibole, ki so vidne v kamninah.

Definicija in ime

Hornblende se v praksi uporablja kot skupno ime za več temnih amfibolnih mineralov. Ime izhaja iz nemške besede "Hornblende" (»rog« + »zavajanje/deceive«), kar odraža zgodnjo zmedo pri razlikovanju teh mineralov od drugih temnih silikatov.

Sestava in kristalna struktura

Rogovec je izomorfna zmes več endmemberjev. V preprostih besedah gre za mešanico treh glavnih sestavnih tipov: kalcijevega-železovega-magnezijevega silikata, aluminijevega-železovega-magnezijevega silikata in železovega-magnezijevega silikata. Strukturno je amfibol inosilikat z dvovrstnimi silicijevimi verigami, kristalizira pa najpogosteje v monoclinem sistemu.

Fizikalne in optične lastnosti

• Trdota: 5–6 po Mohsovi lestvici.
• Specifična teža: približno 2,9–3,4 g/cm³.
• Barva: običajno zelen, zelenkasto-rjav, rjav ali črn; vrezani vzorci so lahko videti zelenkasto sivo.
• Lesk: steklen do masten.
• Rdečica (streak): bel do siv.
• Razpokana: značilna sta dve pravilni razpoki pod koti približno 56° in 124° (pomembna razlika v primerjavi s pyroxeni, ki pokažejo skoraj 90°).
• Oblika kristalov: pogosto prizmatični, podolgovati kristali ali vlaknate mase; tudi kompaktne in zrnate oblike.

Prepoznavanje in razlikovanje

V terenu se rogovec pogosto zamenjuje z drugimi temnimi minerali, zlasti z augitom in biotitno sljudo. Pri razlikovanju pomagajo:

• kot razpoke (amfiboli ~56°/124°, pyroxeni/augit ~90°),
• spreminjanje barve v drobnih zarezah (rogovci so običajno zelenkasti do rjavi),
• kristalni habit in prisotnost plišastih ali vlaknastih agregatov (sljuda ima popolno basalno listno razpoko in upogljive liste).

Geološka pojavnost

Rogovec je pogost v različnih vrstah kamnin. Najdemo ga v magmatskih (npr. andeziti, dioriti, nekatere oblike granitov), metamorfnih (npr. amfiboliti, gnajsi, skarn) in tudi v sedimentnih preoblikovanih kamninah. Pogosto se pojavlja skupaj s plagioklazom, biotitom, granatom, kalcitom in drugimi mineralnimi spremljevalci.

Pomembnost in uporabe

Rogovec nima velikega gospodarskega pomena kot surovina, vendar je pomemben za geologijo in petrologijo: uporabljajo ga kot indeksni mineral za oceno temperature in tlaka med metamorfizmom ter za razumevanje zgodovine kamnin. Nekatere vrste amfibolov (v drugih članih skupine) imajo vlaknate oblike, ki so povezane z azbestom — to ima zdravstvene posledice; zato je pri rokovanju z vlaknastimi amfiboli potrebna previdnost.

Dodatne informacije

Ker je skupina amfibolov kemijsko raznolika, se lastnosti posameznih vzorcev lahko precej razlikujejo. Za natančno določitev vrste amfibola (npr. hornblende kot točno določen član skupine) se pogosto uporabljajo rentgenska difrakcija, kemična analiza ali optične mikroskopske metode.

Zaključno: rogovec/hornblende je skupina temnih amfibolnih silikatov z značilnimi razpokami, srednjo trdoto in pogosto zeleno–rjavo barvo, pomembna pri preučevanju magmatskih in metamorfnih procesov.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je rogovača?

V: Katere so tri molekule, ki sestavljajo hornblende?

V: Kakšna je trdota rogovače?

V: Kakšna je specifična teža rogovače?

V: Kakšnih barv je lahko rogovača?

V: S katerimi minerali se rogovača pogosto zamenjujeta?

V: Ali je roženec sam po sebi priznan mineral?

Išči po črki