Vlažno celinsko podnebje (Köppen): definicija, značilnosti in razširjenost

Vlažno celinsko podnebje: jasna definicija, ključne značilnosti in razširjenost po Severni Ameriki, Evropi in Aziji — sezonske razlike, padavine in temperature.

Vlažno celinsko podnebje je podnebno območje, ki ga je leta 1900 opredelil rusko-nemški klimatolog Wladimir Köppen. Ima velike sezonske temperaturne razlike. Ima topla do vroča (in pogosto vlažna) poletja ter hladne (na severnih območjih včasih zelo hladne) zime. Padavine običajno padajo vse leto. Opredelitev tega podnebja glede temperature je naslednja: povprečna temperatura najhladnejšega meseca mora biti pod -3 °C (26,6 °F) (ali 0 °C (32,0 °F)) in vsaj štiri mesece mora biti povprečna temperatura 10 °C (50 °F) ali več.

Značilnosti

• Velike letne amplitude temperature: poletja so pogosto topla ali vroča, zime pa hladne z zmrzaljo in snežno odejo.
• Padavine skozi vse leto: v večini primerov so padavine razmeroma enakomerno porazdeljene, lahko pa se pojavi sezonsko posedanje, zlasti v vzhodni Aziji, kjer je poletje vlažnejše zaradi monsunskih vplivov.
• Snežna zima: pozimi je običajen sneg in zamrznjena tla, kar vpliva na vegetacijo, promet in ogrevanje.
• Večja raznolikost vremena: poleti se pojavljajo nevihtne fronte, v zimskem času pa cikloni in hladne fronte, ki prinašajo ekstremne temperature in padavine.

Klasifikacijske podvrste (Köppen)

• Dfa – vlažno celinsko podnebje z vročimi poletji (topli meseci pogosto nad 22 °C) in brez izrazite suše. Pogosto v zmerno oddaljenih notranjih območjih.
• Dfb – vlažno celinsko podnebje s toplimi (a ne vročimi) poletji; vsaj štiri mesece imajo povprečje ≥ 10 °C, a noben mesec povprečno nad 22 °C.
• Dwa / Dwb – podobno kot Dfa/Dfb, vendar z izrazito suhim zimskim obdobjem; značilno za dele vzhodne Azije pod vplivom azijskega monsunskega sistema in sibirske anticiklone.
• Dfc (in sorodne Dfd/Dwc) – prehodno proti subarktičnemu podnebju: kratka, hladna poletja in dolge, zelo hladne zime; pogosto v višjih severnih širinah ali na večjih višinah.

Različne različice kode D lahko zajemajo še ekstremnejše oblike (npr. Dfd z izjemno hladnimi zimami v notranjosti Sibirije).

Razširjenost

Vlažno celinsko podnebje se pojavlja predvsem med približno 40° in 60° severne zemljepisne širine. Najbolj razširjeno je v:

• Severna Amerika: notranji deli in severovzhodna območja (npr. okoli Velikih jezer in v osrednjih delih kanadskega Ontaria in Quebeca).
• Evropa: srednja in vzhodna Evropa, vključno z velikimi deli Poljske, Nemčije (vzhodni deli), Češke, Slovaške in držav vzhodno od njih ter velikimi deli Rusije do zahodnega Sibirskega prehoda.
• Azija: vzhodna Azija (severna Kitajska, Korejski polotok, deli Japonske), pa tudi notranji predeli Rusije in prehodi proti subarktičnim območjem.

Dejavniki, ki oblikujejo to podnebje

• Kontinentalnost: oddaljenost od velikih morij poveča temperaturne razlike med poletjem in zimo.
• Prevladovanje zahodnih vetrov in frontalne aktivnosti: srednje zemljevide fronte prinašajo spremenljivo vreme in padavine.
• Orografski vplivi: gore lahko prispevajo k več padavinam na vetrovni strani in suhejšim razmeram v senci.
• Monzunski in sibirski vpliv: v vzhodni Aziji monsun prinaša vlažno poletje in suho zimo (Dwa/Dwb), sibirski anticiklon pa zimske mraze in suho vreme.

Vegetacija in raba tal

• Gozdovi: na blažjih območjih prevladujejo listnati in mešani gozdovi (hrast, jesen, bukev ter iglavci v mešanih združbah); proti severu prehajajo v iglavce in tajgo.
• Kmetijstvo: rodovitna tla v toplejših delih omogočajo gojenje žit, krompirja in v nekaterih primerih koruze; krajše poletne sezone omejujejo rast dolgih kultur v hladnejših variantah.
• Infrastruktura in življenje: dolge zime zahtevajo ogrevanje, prilagoditve v gradbeništvu in upravljanje s snegom ter ledom.

Vpliv podnebnih sprememb

• Premik con: z globalnim segrevanjem se meje vlažnega celinskega podnebja pomikajo proti severu in v višje lege.
• Manj snega, več dežja pozimi: toplejše zime lahko zmanjšajo trajanje snežne odeje in povečajo pogostost deževnih zimskih epizod.
• Ekstremi: pričakovati je več ekstremnih dogodkov (močnejše nevihte poleti, večje nihanje temperatur), kar vpliva na kmetijstvo in upravljanje voda.

Vlažno celinsko podnebje je zaradi izrazite sezonskosti ključno za oblikovanje krajine, gospodarstva in načina življenja v mnogih delih severne poloble; razumevanje njegovih podvrst in trendov je pomembno za načrtovanje prilagoditev na spreminjajoče se podnebne razmere.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je vlažno celinsko podnebje?

V: Kdo je leta 1900 opredelil vlažno celinsko podnebje?

V: Kakšno je temperaturno območje vlažnega celinskega podnebja?

V: Kako nizke so lahko temperature na severnih območjih vlažnega celinskega podnebja?

V: Kolikšna je povprečna temperatura najhladnejšega meseca v vlažnem celinskem podnebju?

V: Koliko mesecev mora biti povprečna temperatura v vlažnem celinskem podnebju vsaj 10 °C?

V: Kje je običajno vlažno celinsko podnebje?

Išči po črki