Granit: definicija, nastanek, mineralna sestava in lastnosti

Granit je vrsta magmatske kamnine, ki jo najdemo na Zemlji, vendar nikjer drugje v Osončju. Gre za intruzivno (plutonsko) magmatsko kamnino, ki nastane, ko se magma počasi ohlaja v notranjosti Zemlje. Po počasnem ohlajanju se oblikujejo veliki, vidni kristali, zato je granit običajno grobozrnate (faneritične) strukture. Barva granita je odvisna od razmerja in vrste mineralov v kamnini: lahko je svetlo siva, temnejša siva, rjava ali rožnata (npr. zaradi večje vsebnosti ortoklaza).

Nastanek

Granit nastaja, ko se žareča magma znotraj Zemljine skorje v daljšem času počasi ohlaja. Med tem procesom se topila ločijo in kristalizirajo, kar omogoča rast velikih mineralnih zrn. Takšne magmatske mase, ki so zaklene v skorji, imenujemo plutoni ali batoliti. Zanje je značilno, da se pojavijo globoko pod površjem; kasnejša tektonska gibanja in erozija lahko razgalijo te plutone in jih privedejo na površje, kjer jih vidimo kot granitne gore ali razsežne skalne izobe.

Mineralna sestava

Granit vsebuje več različnih mineralov. Med najpomembnejše sodijo kremen, feldspar (tako alkali kot plagioklaz) ter različne temnejše minerale, kot je rogovača in včasih sljuda. Pri klasični definiciji granita je običajno, da ima večjo vsebnost kremenča (običajno nad približno 20 %) in večji delež alkali-feldsparov; razmerja med temi minerali vplivajo na barvo in lastnosti kamnine. Poleg glavnih mineralov se v granitu pojavljajo tudi sekundarni ali dodatni minerali (npr. apatit, magnetit, oblikice opaža), ki lahko vplivajo na barvo ali teksturo.

Tekstura in kristali

Ko se magma ohladi, minerali tvorijo kristale. Pri granitu so ti kristali navadno jasno vidni s prostim očesom – to je posledica počasnega hlajenja, ki omogoča rast večjih zrn. Tekstura je zato grobozrnata; nekateri graniti imajo tudi izrazite fenokristale (večja posamezna zrna v finozrni osnovi), porfiritno teksturo ali zrnate folije zaradi prepoznanih deformacij v času kristalizacije.

Fizične lastnosti

• Gostota: približno 2,6–2,7 g/cm³, odvisno od mineralne sestave.
• Trdota: ker vsebuje kremen (Mohs 7) in feldspar, ima granit visoko trdoto in odpornost proti praskam.
• Poroznost in prepustnost: granit je običajno slabo porozen in relativno neprepusten; to prispeva k njegovi odpornosti na kemično raztapljanje.
• Vremenska odpornost: je na splošno odporen na kemično in fizikalno vremensko razgradnjo, vendar lahko razpade vzdolž šibkih zarez, fužin in vrzeli (npr. zaradi zmrzovanja vode v razpokah).
• Estetika: poliran granit lepo pokaže kristalno strukturo in barvne variacije, zato je priljubljen v arhitekturi in dekoraciji.

Razširjenost in vloga v skorji

Granit je pogost v kontinentalni skorji in predstavlja velik del zemeljske skorje. Zlasti je razširjen v območjih starejše kontinentalne skorje in v planinskih verigah, ki so nastale ob združevanju tektonskih plošč. Granit zgradbe in velike plutonske mase pogosto tvorijo trdno osnovo za višje pokrajine. Čeprav nastaja pod površjem Zemlje, ga številna mesta sestavljajo, ker so ga tektonska gibanja potisnila navzgor; ko se plošče v skorji premikajo, se deli skorje upogibajo in ob dvigovanju razkrivajo granitne morske in gore, kar lahko pripelje do nastanka gore.

Uporaba in gospodarski pomen

Granit je cenjen kot gradbeni in dekorativni material zaradi svoje trdnosti, odpornosti in estetskega videza. Nekatere pogoste uporabe:

• dimenzionalni kamen za fasade, tlake in stopnice (poliran ali naravno obdelan);
• kuhinjski pulti in obloge (zaradi trdote in odpornosti na praske);
• spomeniki, nagrobniki in kiparstvo (dolga obstojnost in dobro poliranje);
• drobljen granit kot agregat v betonu in cestnih temeljih;
• industrijska uporaba v gradnji nasipov, železniških postelj in kot gramoz.

Rudarska in kamnoseška dejavnost imata ekonomski pomen, vendar ima pridobivanje granita tudi okoljske posledice (raba prostora, vpliv na krajino, poraba energije pri razrezovanju in transportu). Pri izbiri granita za gradnjo se upoštevajo tudi stroški, trajnost in lokalna razpoložljivost materiala.

Na kratko: granit je trdna, grobozrnata intruzivna magmatska kamnina z značilno sestavo kremen‑feldspar‑temnejši minerali. Nastane pri počasnem ohlajanju magme v zemeljski skorji, ima široko razširjenost in pomembno vlogo v geologiji ter človeški gradbeni dejavnosti.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je granit?

V: Kako nastane granit?

V: Kaj določa barvo granita?

V: Katere minerale najdemo v granitu?

V: Kako lahko vidimo kristale v granitu?

V: Kje na Zemlji se običajno nahaja granit?

V: Kako nastanejo granitne gore?

Išči po črki