Veter: definicija, nastanek, vrste in vpliv na vreme

Veter je tok plinov. Na Zemlji je veter predvsem gibanje zraka. V vesolju je sončni veter gibanje plinov ali delcev s Sonca skozi vesolje. Najmočnejši vetrovi na planetu v našem sončnem sistemu so na Neptunu in Saturnu.

Kratki sunki hitrega vetra se imenujejo sunki. Močni vetrovi, ki trajajo približno eno minuto, se imenujejo nevihte. Vetrovi, ki trajajo dlje časa, se imenujo različno, na primer vetrič, vihar, orkan in tajfun.

Veter lahko premika zemljo, zlasti v puščavah. Mrzel veter lahko včasih slabo vpliva na živino. Veter vpliva tudi na zaloge hrane živali, njihov lov in način zaščite.

Sončna svetloba poganja kroženje zemeljskega ozračja. Posledično vetrovi pihajo nad kopnim in morjem ter ustvarjajo vreme.

Območje visokega tlaka (ki tvori anticiklon) v bližini sistema nizkega tlaka (ki tvori ciklon) povzroči, da se zrak giblje od visokega tlaka k nizkemu, da bi se tlaki izenačili. Zaradi Coriolisovega učinka se vetrovi vrtijo po spirali. Velika razlika v tlaku lahko povzroči močne vetrove. V nekaterih nevihtah, kot so orkani, tajfuni, cikloni ali tornadi, lahko povzroči vetrove, hitrejše od 320 kilometrov na uro. To lahko poškoduje hiše in druge zgradbe ter ubije ljudi.

Veter lahko nastane tudi zaradi dviganja vročega zraka ali spuščanja hladnega zraka. Ko se vroč zrak dviga, se pod njim ustvari nizek tlak, zato se zrak premakne, da bi izenačil tlak. Ko hladen zrak pada (ker je gostejši ali težji od toplega zraka), ustvari visok tlak in odteče, da bi izenačil tlak z nizkim tlakom okoli njega.

Veter je običajno neviden, a dež, prah ali sneg lahko pokažejo, kako piha. Vremensko vetrnico lahko tudi pokaže, od kod prihaja veter. Beaufortova lestvica je način za ugotavljanje moči vetra. Uporablja se na morju, ko ni videti kopnega.

Zaradi močnejšega vetra se poveča hitrost izhlapevanja.

Nastanek vetra — podrobneje

Veter nastaja predvsem zaradi razlik v atmosfer­skem tlaku in temperaturi. Glavni dejavniki so:

• heterogenost segrevanja Zemljinega površja (različna absorpcija sončne energije nad kopnim in morjem),
• razlike v tlaku med območji (tlak teži k izenačevanju in povzroča gibanje zraka),
• Coriolisov učinek, ki zaradi vrtenja Zemlje spreminja smer gibanja vetrov in ustvarja obsežne vzorce, kot so pasati, zahodnjaki in polarni vetrovi,
• relief (gore povzročajo naknadne vetrove, kot so katabatični ali anabatični vetrovi),
• lokalni pojav, npr. morski vetrič in kopenski vetrič, ter velikani, kot so monsuni in viharji.

Vrste vetra

Veter lahko razdelimo glede na jakost, trajanje, izvor in območje delovanja. Pomembne vrste:

• Sunki — kratki, a pogosto močni premiki vetra;
• Viharna in orkanska veter — dolgotrajni močni vetrovi (npr. orkani, tajfuni);
• Pasati in zahodnjaki — stalnejši vetrovi, pomembni za globalno cirkulacijo;
• Jet stream — zelo močni in ozki vetrovi visoko v troposferi, ki vplivajo na premik ciklonov in letalski promet;
• Topični viharji (cikloni, tajfuni, orkani) — strukturirani sistemi z zelo nizkim tlakom ob centru in ekstremnimi hitrostmi vetra;
• Kratkotrajni lokalni vetrovi — npr. funnell, microburst in pobočni vetrovi, ki nastanejo v močnejših nevihtah.

Merjenje in opis moči vetra

Veter se meri z različnimi instrumenti:

• anemometer — meri hitrost vetra (v m/s, km/h ali vozlih);
• vetrnica (wind vane) — kaže smer vetra;
• radar in sateliti — omogočajo spremljanje vetra v višjih plasteh ozračja in nad oceani;
• Beaufortova lestvica (Beaufortova lestvica) — opisna lestvica moči vetra, uporabna na morju in ob obali, kjer ni meritev.

Vpliv vetra na vreme, naravo in človeka

Veter močno vpliva na naravne procese in človeško dejavnost:

• oblikovanje vremena in prenos toplote, vlage ter oblakov;
• erozija tal in premikanje zemlje, zlasti v puščavah in ob obalah;
• širjenje semen in opraševanje rastlin;
• pospešeno izhlapevanje in posledično sušo na nekaterih območjih (povečano izhlapevanje);
• vpliv na živali (živino) — mrzel veter lahko povzroči izgube, veter pa vpliva na iskanje hrane in zavetje;
• vpliv na promet in letalstvo — močan veter, sunki in strižnost vetra otežujejo letenje, plovbo in cestni promet;
• izredno močni vetrovi (orkani, tornadi) lahko povzročijo hude uničenja stavb (hiše, zgradbe) in ogrožajo življenje.

Uporaba vetra in zaščita

Veter je tudi vir energije — vetrne elektrarne pretvarjajo kinetično energijo vetra v elektriko. Pričakovani izkoristek je odvisen od povprečne hitrosti vetra in stabilnosti vetrovnega vira. Hkrati je pomembno načrtovanje in zaščita pred škodljivimi učinki vetra: varovanje stavb, drevja, kmetijskih površin in načrtovanje evakuacij v primeru močnih neviht.

Nekaj varnostnih nasvetov ob močnem vetru

• Pridržujte se lokalnih opozoril meteoroloških služb in varnostnih navodil.
• Če je mogoče, ostanite v notranjih prostorih in se izogibajte območjem z morebitnim padajočimi predmeti.
• Na morju ali ob morju sledite navodilom za plovbo — močni vetrovi in valovi so nevarni.
• Pri načrtovanju stavb in infrastrukture upoštevajte vetrovne razmere območja.

Veter je torej ključni del atmosferskih procesov: hkrati oblikuje vreme, vpliva na ekosisteme in družbo ter predstavlja tako priložnost (vetrna energija) kot tudi tveganje (nevihte, erozija, škoda).

Škoda

Močan veter lahko povzroči škodo, odvisno od njegove moči. Včasih lahko sunki vetra premaknejo ali uničijo slabo izdelane mostove, kot je bil most Tacoma Narrows leta 1940. Zaradi vetra lahko odpove distribucija električne energije, tudi če je njegova hitrost le 23 vozlov (43 km/h). To se zgodi, ko veje dreves poškodujejo električne vode. Nobena vrsta dreves se ne more upreti orkanskim vetrovom, vendar lahko drevesa z ne preveč globokimi koreninami veter lažje podre. Drevesa, kot so evkaliptus, morski hibiskus in avokado, so krhka (zlahka se zlomijo) in se lažje poškodujejo.

Škoda zaradi orkana Andrew

Pasatni vetrovi

Pasatni vetrovi so prevladujoči vzorec vzhodnih površinskih vetrov v tropih, v spodnjem delu Zemljinega ozračja. Pojavljajo se v spodnjem delu troposfere v bližini Zemljinega ekvatorja. Na severni polobli pasati pihajo večinoma iz severovzhoda. Na južni polobli pihajo z jugovzhoda. Močnejši so pozimi in ko je arktična oscilacija v topli fazi. Pasatne vetrove so kapitani jadrnic že stoletja uporabljali za prečkanje svetovnih oceanov. Omogočili so širitev evropskega imperija v Ameriko. Omogočili so tudi vzpostavitev trgovskih poti čez Atlantski in Tihi ocean.

V ekvatorialnem območju je mlaka. To je vetrovni pas, v katerem je zrak topel, z majhnimi nihanji tlaka. Vetrovi so tam šibki. Drugo ime za doldrums je medtropsko konvergenčno območje (ITCZ).

Slabši čas januarja (modro) in julija (rdeče).

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je veter?

V: Kateri so primeri močnih vetrov na planetih v našem osončju?

V: Kaj so sunki in vetrovi?

V: Kako veter vpliva na živali?

V: Kako nastane veter?

V: Kako izmerite moč vetra?

V: Kakšen učinek ima povečanje vetra?

Išči po črki