Beaufortova lestvica: merjenje hitrosti vetra po stopnjah (0–12)
Beaufortova lestvica 0–12: jasen vodnik po stopnjah vetra, opisih, vplivu na valove in praktičnih nasvetih za navtiko, vreme in varnost na morju.
Beaufortova lestvica je lestvica za merjenje hitrosti vetra. Temelji na opazovanju in ne na natančnem merjenju. Danes je najbolj razširjen sistem za merjenje hitrosti vetra. Lestvico je leta 1805 razvil Francis Beaufort, častnik Kraljeve mornarice, prvič pa jo je uradno uporabila ladja HMS Beagle.
Na voljo je dvanajst stopenj, poleg tega pa še 0 za "brez vetra". Od leta 1946 do leta 1970 so bile na voljo tudi stopnje od 13 do 17. Vse so bile označene kot orkan. Ker so se uporabljale le v posebnih primerih, se na mednarodni ravni ne uporabljajo več. Kitajska in Tajvan jih še vedno uporabljata, ker se tam pogosto pojavljajo tajfuni.
Navedene višine valov veljajo za valove na odprtem oceanu in ne v bližini obale.
Douglasova lestvica morja in Douglasova lestvica vetra sta podobni, vendar ločujeta morje od vetra.
Beaufortova lestvica povezuje številčno stopnjo (0–12) z opaznimi učinki vetra na morju in na kopnem. Številke izhajajo iz opazovanja površinskih razmer in obnašanja plovil, jadralnih razmer ter vidnih posledic na drevesih, zastavah in dimnikih. Čeprav sodobni meteorološki instrumenti dajejo natančne številčne vrednosti hitrosti vetra, se Beaufortova lestvica še vedno pogosto uporablja v pomorstvu, vremenskih poročilih in pri oceni nevarnosti.
Približne vrednosti po stopnjah (velja za tipične razmere; hitrosti so zaokrožene):
- 0 – Calm (brez vetra): manj kot 1 km/h (<0,3 m/s). Morje gladko kot ogledalo; valovanja praktično ni.
- 1 – Light air (šibek vetrič): 1–5 km/h (0,3–1,4 m/s). Zelo blago gibanje zraka; na morju rahle sipke; valovi do ~0,1 m.
- 2 – Light breeze (lahka sapica): 6–11 km/h (1,7–3,1 m/s). Listje se premika; majhni valovi z razpokami; valovi približno 0,1–0,5 m.
- 3 – Gentle breeze (nežno pihanje): 12–19 km/h (3,3–5,3 m/s). Veje se rahlo premikajo; majhni valovi, penaste grebene; valovi ~0,5–1,0 m.
- 4 – Moderate breeze (zmeren veter): 20–28 km/h (5,6–7,8 m/s). Veje se premikajo; lažje jadrovanje; valovi ~1,0–2,0 m.
- 5 – Fresh breeze (svež veter): 29–38 km/h (8,1–10,6 m/s). Veje manjše debeline se gibljejo; na morju daljši valovi in penaste grebene; valovi ~2,0–3,0 m.
- 6 – Strong breeze (močan veter): 39–49 km/h (10,8–13,6 m/s). Veje večjih dreves se gibljejo; težje je hoditi proti vetru; valovi ~3,0–4,0 m.
- 7 – Near gale (na meji nevihtnega vetra): 50–61 km/h (13,9–16,9 m/s). Veje se lomijo; težave pri hoji; na morju veliki valovi z belimi konicami; valovi ~4,0–5,5 m.
- 8 – Gale (nevihta): 62–74 km/h (17,2–20,6 m/s). Šibkejša škoda na stavbah; težko hoditi; na morju visoki valovi s pogostimi prelivajočimi se grebeni; valovi ~5,5–7,5 m.
- 9 – Strong gale (močna nevihta): 75–88 km/h (20,8–24,4 m/s). Značilne poškodbe na drevesih; veliki valovi, razbijanje; valovi ~7,5–10,0 m.
- 10 – Storm (vihar): 89–102 km/h (24,7–28,3 m/s). Resne poškodbe na objektih in naravi; morje z zelo dolgimi valovi; valovi ~10,0–12,5 m.
- 11 – Violent storm (silovit vihar): 103–117 km/h (28,6–32,5 m/s). Široko razširjene poškodbe; na morju izjemno grobe razmere; valovi ~12,5–16,0 m.
- 12 – Hurricane (orkan): ≥118 km/h (≥32,8 m/s). Obsežne uničujoče posledice; na morju izjemno veliki valovi in katastrofalne razmere; valovi nad ~16 m.
Za večino praktičnih primerov se uporabljajo naslednje približne hitrosti tudi v vozlovih (kt): 0 (0–1 kt), 1 (1–3 kt), 2 (4–6 kt), 3 (7–10 kt), 4 (11–16 kt), 5 (17–21 kt), 6 (22–27 kt), 7 (28–33 kt), 8 (34–40 kt), 9 (41–47 kt), 10 (48–55 kt), 11 (56–63 kt), 12 (≥64 kt).
Obstaja tudi empirična zveza, ki pove približno hitrost vetra v vozlih z Beaufortovo stopnjo B: v (kn) ≈ 0,836 × B^(3/2). Ta formula daje orientacijsko vrednost — dejanske meritve se lahko razlikujejo glede na obdobje merjenja (npr. 10‑minutno ali 1‑minutno srednjo hitrost) in lokalne razmere.
Mednarodna meteorološka organizacija (WMO) priporoča uporabo Beaufortove lestvice v kombinaciji z natančnimi merilnimi instrumenti; pri uradnih poročilih se običajno navaja tudi časovna povprečja hitrosti vetra. Zaradi regionalnih vremenskih pojavov so bile za zelo močne viharje (stope 13–17) v preteklosti uvedene dodatne stopnje — te so danes na mednarodni ravni redko uporabljene, razen v nekaterih državah (npr. Kitajska, Tajvan) za opis ekstremnih tropskih ciklonov.
Douglasova lestvica morja in Douglasova lestvica vetra, omenjeni zgoraj, sta bolj podrobni klasifikaciji, ki posebej opisujeta stanje morja (višine in dolžine valov, razmak med grebeni) ločeno od hitrosti vetra — to je uporabno pri pomorstvu in oceonografiji, kjer se morje lahko obnaša drugače kot bi kazal zgolj veter.
Beaufortova lestvica ostaja preprost in razumljiv način za hitro oceno nevarnosti vetra, vendar je pri odločanju (npr. za plovbo, gradbena dela ali opozorila prebivalstvu) smiselno upoštevati tudi meritve z anemometri in uradne vremenske napovedi.
Lestvica
| Številka Beaufort | Hitrost vetra | Opis | Višina vala | Kako je videti morje | Kako je videti na kopnem | Fotografija morske države | ||||
| km/h | mph | kts | m/s | |||||||
| 0 | <1 | <1 | <1 | <0.3 | Calm | 0 | 0 | Ravna in malo gibanja. | Umirite se. Dim se dviguje navpično. |
|
| 1 | 1-5 | 1-3 | 1-3 | 0.3-1.5 | Lahki zrak | 0.1 | 0.33 | Valovi brez grebenov. | Gibanje vetra je vidno v dimu. |
|
| 2 | 6-11 | 3-7 | 4-6 | 1.5-3.3 | Lahkoten vetrič | 0.2 | 0.66 | Majhni valovi. Grebeni steklenega videza, ki se ne lomijo. | Veter se čuti na izpostavljeni koži. Listje šumi. |
|
| 3 | 12-19 | 8-12 | 7-10 | 3.3-5.5 | Nežen vetrič | 0.6 | 2 | Veliki valovi. Grebeni se začnejo lomiti; razpršeni belkasti valovi. | Listi in manjše vejice v nenehnem gibanju. |
|
| 4 | 20-28 | 13-17 | 11-16 | 5.5-8.0 | Zmeren veter | 1 | 3.3 | Majhni valovi. | Dvignjen prah in ohlapen papir. Majhne veje se začnejo premikati. |
|
| 5 | 29-38 | 18-24 | 17-21 | 8.0-10.8 | Svež vetrič | 2 | 6.6 | Zmerni (1,2 m) daljši valovi. Nekaj pene in pršenja. | Premikajo se zmerno velike veje. Majhna drevesa se začnejo zibati. |
|
| 6 | 39-49 | 25-30 | 22-27 | 10.8-13.9 | Močan veter | 3 | 9.9 | Veliki valovi s penastimi grebeni in nekaj pršenja. | Velike veje v gibanju. Slišati je žvižganje v nadzemnih žicah. Uporaba dežnikov je otežena. Prazni plastični zabojniki za smeti se prevračajo. |
|
| 7 | 50-61 | 31-38 | 28-33 | 13.9-17.2 | Močan veter, Zmerna burja, Skoraj burja | 4 | 13.1 | Morje se kopiči in začne se peniti. | Celotna drevesa v gibanju. Za hojo proti vetru je potreben napor. Zlasti ljudje v višjih nadstropjih lahko občutijo zibanje nebotičnikov. |
|
| 8 | 62-74 | 39-46 | 34-40 | 17.2-20.7 | Svež vihar | 5.5 | 18 | Zmerno visoki valovi z lomljenjem grebenov, ki tvorijo viharje. Proge pene. | Z dreves so bile odlomljene vejice. Avtomobili se na cesti nagibajo. |
|
| 9 | 75-88 | 47-54 | 41-47 | 20.7-24.5 | Močan vihar | 7 | 23 | Visoki valovi (6-7 m) z gosto peno. Grebeni valov se začnejo prevračati. Precejšnje pršenje. | Večje veje se lomijo z dreves, nekatera manjša drevesa pa se prevrnejo. Gradbeni/začasni znaki in barikade se prevrnejo. Poškodbe cirkuških šotorov in nadstreškov. |
|
| 10 | 89-102 | 55-63 | 48-55 | 24.5-28.4 | Celotna dvorana/Storm | 9 | 29.5 | Zelo visoki valovi. Velike zaplate pene, ki jo ustvarjajo grebeni valov, dajejo morju bel videz. Močno valovanje z močnimi udarci. Velike količine razpršenega zraka zmanjšujejo vidljivost. | Drevesa so polomljena ali izruvana, drevesa upognjena in deformirana, slabo pritrjeni asfaltni skodli in skodle v slabem stanju se luščijo s streh. |
|
| 11 | 103-117 | 64-72 | 56-63 | 28.4-32.6 | Nasilna nevihta | 11.5 | 37.7 | Izjemno visoki valovi. Zelo velike zaplate pene, ki jih veter poganja, prekrivajo večji del morske površine. Zelo velike količine razpršene vode v zraku močno zmanjšujejo vidljivost. | Razširjena škoda na vegetaciji. Večje poškodbe na večini strešnih površin, asfaltni strešniki, ki so se zaradi starosti zvili in/ali razlomili, lahko popolnoma razpadejo. |
|
| 12 | ≥118 | ≥73 | ≥64 | ≥32.6 | Orkanska sila | ≥14 | ≥46 | Ogromni valovi. Morje je popolnoma belo, penasto in razpršeno. Zrak je napolnjen z razpršili, ki močno zmanjšujejo vidljivost. | Precejšnja in razširjena škoda na vegetaciji, nekaj razbitih oken, strukturna škoda na mobilnih hiškah ter slabo zgrajenih lopah in skednjih. Lahko se pojavijo razbitine. |
|
Slike
· 
1 Beaufort
· 
2 Beaufort
· 
3 Beaufort
· 
4 Beaufort
· 
5 Beaufort
· 
6 Beaufort
· 
7 Beaufort
· 
8 Beaufort
· 
9 Beaufort
· 
10 Beaufort
· 
11 Beaufort
· 
12 Beaufort
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Beaufortova lestvica?
O: Beaufortova lestvica je lestvica, ki se uporablja za merjenje hitrosti vetra na podlagi opazovanja in ne natančnih meritev.
V: Kdo je razvil Beaufortovo lestvico?
O: Beaufortovo lestvico je leta 1805 razvil Francis Beaufort, častnik Kraljeve mornarice.
V: Koliko stopenj ima Beaufortova lestvica?
O: Beaufortova lestvica ima dvanajst stopenj, poleg tega pa še 0 za "brezvetrje".
V: Kaj so bile Beaufortove stopnje od 13 do 17?
O: Beaufortove stopnje od 13 do 17 so bile stopnje orkanov, ki so se uporabljale v posebnih primerih od leta 1946 do 1970, vendar se mednarodno ne uporabljajo več.
V: Zakaj Kitajska in Tajvan še vedno uporabljata Beaufortove stopnje od 13 do 17?
O: Kitajska in Tajvan še vedno uporabljata stopnje po Beaufortu od 13 do 17, ker se tam pogosto pojavljajo tajfuni.
V: Za kakšne višine valov se uporablja Beaufortova lestvica?
O: Višine valov, navedene v Beaufortovi lestvici, veljajo za valove na odprtem oceanu in ne v bližini obale.
V: V čem se Douglasova lestvica morja in Douglasova lestvica vetra razlikujeta od Beaufortove lestvice?
O: Douglasova lestvica morja in Douglasova lestvica vetra sta podobni Beaufortovi lestvici, vendar ločujeta morje od vetra.
Iskati