Beaufortova lestvica
Beaufortova lestvica je lestvica za merjenje hitrosti vetra. Temelji na opazovanju in ne na natančnem merjenju. Danes je najbolj razširjen sistem za merjenje hitrosti vetra. Lestvico je leta 1805 razvil Francis Beaufort, častnik Kraljeve mornarice, prvič pa jo je uradno uporabila ladja HMS Beagle.
Na voljo je dvanajst stopenj, poleg tega pa še 0 za "brez vetra". Od leta 1946 do leta 1970 so bile na voljo tudi stopnje od 13 do 17. Vse so bile označene kot orkan. Ker so se uporabljale le v posebnih primerih, se na mednarodni ravni ne uporabljajo več. Kitajska in Tajvan jih še vedno uporabljata, ker se tam pogosto pojavljajo tajfuni.
Navedene višine valov veljajo za valove na odprtem oceanu in ne v bližini obale.
Douglasova lestvica morja in Douglasova lestvica vetra sta podobni, vendar ločujeta morje od vetra.
Lestvica
| Številka Beaufort | Hitrost vetra | Opis | Višina vala | Kako je videti morje | Kako je videti na kopnem | Fotografija morske države | ||||
| km/h | mph | kts | m/s | |||||||
| 0 | <1 | <1 | <1 | <0.3 | Calm | 0 | 0 | Ravna in malo gibanja. | Umirite se. Dim se dviguje navpično. |
|
| 1 | 1-5 | 1-3 | 1-3 | 0.3-1.5 | Lahki zrak | 0.1 | 0.33 | Valovi brez grebenov. | Gibanje vetra je vidno v dimu. |
|
| 2 | 6-11 | 3-7 | 4-6 | 1.5-3.3 | Lahkoten vetrič | 0.2 | 0.66 | Majhni valovi. Grebeni steklenega videza, ki se ne lomijo. | Veter se čuti na izpostavljeni koži. Listje šumi. |
|
| 3 | 12-19 | 8-12 | 7-10 | 3.3-5.5 | Nežen vetrič | 0.6 | 2 | Veliki valovi. Grebeni se začnejo lomiti; razpršeni belkasti valovi. | Listi in manjše vejice v nenehnem gibanju. |
|
| 4 | 20-28 | 13-17 | 11-16 | 5.5-8.0 | Zmeren veter | 1 | 3.3 | Majhni valovi. | Dvignjen prah in ohlapen papir. Majhne veje se začnejo premikati. |
|
| 5 | 29-38 | 18-24 | 17-21 | 8.0-10.8 | Svež vetrič | 2 | 6.6 | Zmerni (1,2 m) daljši valovi. Nekaj pene in pršenja. | Premikajo se zmerno velike veje. Majhna drevesa se začnejo zibati. |
|
| 6 | 39-49 | 25-30 | 22-27 | 10.8-13.9 | Močan veter | 3 | 9.9 | Veliki valovi s penastimi grebeni in nekaj pršenja. | Velike veje v gibanju. Slišati je žvižganje v nadzemnih žicah. Uporaba dežnikov je otežena. Prazni plastični zabojniki za smeti se prevračajo. |
|
| 7 | 50-61 | 31-38 | 28-33 | 13.9-17.2 | Močan veter, Zmerna burja, Skoraj burja | 4 | 13.1 | Morje se kopiči in začne se peniti. | Celotna drevesa v gibanju. Za hojo proti vetru je potreben napor. Zlasti ljudje v višjih nadstropjih lahko občutijo zibanje nebotičnikov. |
|
| 8 | 62-74 | 39-46 | 34-40 | 17.2-20.7 | Svež vihar | 5.5 | 18 | Zmerno visoki valovi z lomljenjem grebenov, ki tvorijo viharje. Proge pene. | Z dreves so bile odlomljene vejice. Avtomobili se na cesti nagibajo. |
|
| 9 | 75-88 | 47-54 | 41-47 | 20.7-24.5 | Močan vihar | 7 | 23 | Visoki valovi (6-7 m) z gosto peno. Grebeni valov se začnejo prevračati. Precejšnje pršenje. | Večje veje se lomijo z dreves, nekatera manjša drevesa pa se prevrnejo. Gradbeni/začasni znaki in barikade se prevrnejo. Poškodbe cirkuških šotorov in nadstreškov. |
|
| 10 | 89-102 | 55-63 | 48-55 | 24.5-28.4 | Celotna dvorana/Storm | 9 | 29.5 | Zelo visoki valovi. Velike zaplate pene, ki jo ustvarjajo grebeni valov, dajejo morju bel videz. Močno valovanje z močnimi udarci. Velike količine razpršenega zraka zmanjšujejo vidljivost. | Drevesa so polomljena ali izruvana, drevesa upognjena in deformirana, slabo pritrjeni asfaltni skodli in skodle v slabem stanju se luščijo s streh. |
|
| 11 | 103-117 | 64-72 | 56-63 | 28.4-32.6 | Nasilna nevihta | 11.5 | 37.7 | Izjemno visoki valovi. Zelo velike zaplate pene, ki jih veter poganja, prekrivajo večji del morske površine. Zelo velike količine razpršene vode v zraku močno zmanjšujejo vidljivost. | Razširjena škoda na vegetaciji. Večje poškodbe na večini strešnih površin, asfaltni strešniki, ki so se zaradi starosti zvili in/ali razlomili, lahko popolnoma razpadejo. |
|
| 12 | ≥118 | ≥73 | ≥64 | ≥32.6 | Orkanska sila | ≥14 | ≥46 | Ogromni valovi. Morje je popolnoma belo, penasto in razpršeno. Zrak je napolnjen z razpršili, ki močno zmanjšujejo vidljivost. | Precejšnja in razširjena škoda na vegetaciji, nekaj razbitih oken, strukturna škoda na mobilnih hiškah ter slabo zgrajenih lopah in skednjih. Lahko se pojavijo razbitine. |
|
Slike
· 
1 Beaufort
· 
2 Beaufort
· 
3 Beaufort
· 
4 Beaufort
· 
5 Beaufort
· 
6 Beaufort
· 
7 Beaufort
· 
8 Beaufort
· 
9 Beaufort
· 
10 Beaufort
· 
11 Beaufort
· 
12 Beaufort
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Beaufortova lestvica?
O: Beaufortova lestvica je lestvica, ki se uporablja za merjenje hitrosti vetra na podlagi opazovanja in ne natančnih meritev.
V: Kdo je razvil Beaufortovo lestvico?
O: Beaufortovo lestvico je leta 1805 razvil Francis Beaufort, častnik Kraljeve mornarice.
V: Koliko stopenj ima Beaufortova lestvica?
O: Beaufortova lestvica ima dvanajst stopenj, poleg tega pa še 0 za "brezvetrje".
V: Kaj so bile Beaufortove stopnje od 13 do 17?
O: Beaufortove stopnje od 13 do 17 so bile stopnje orkanov, ki so se uporabljale v posebnih primerih od leta 1946 do 1970, vendar se mednarodno ne uporabljajo več.
V: Zakaj Kitajska in Tajvan še vedno uporabljata Beaufortove stopnje od 13 do 17?
O: Kitajska in Tajvan še vedno uporabljata stopnje po Beaufortu od 13 do 17, ker se tam pogosto pojavljajo tajfuni.
V: Za kakšne višine valov se uporablja Beaufortova lestvica?
O: Višine valov, navedene v Beaufortovi lestvici, veljajo za valove na odprtem oceanu in ne v bližini obale.
V: V čem se Douglasova lestvica morja in Douglasova lestvica vetra razlikujeta od Beaufortove lestvice?
O: Douglasova lestvica morja in Douglasova lestvica vetra sta podobni Beaufortovi lestvici, vendar ločujeta morje od vetra.
