Meter (m): definicija, zgodovina in pretvorbe v druge enote

Meter (ameriško črkovanje meter) je osnovna enota dolžine v merskem sistemu SI. Kratica za meter je m. V prvotnem pomenu, nastalem v času francoske revolucije, je meter pomenil 1/10.000.000 (eno desetmilijoninko) razdalje med Zemljinim ekvatorjem in severnim polom po pariškem poldnevniku. Danes pa je meter uradno opredeljen kot razdalja, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v 1/299.792.458 sekunde.

Definicija in mednarodni pomen

Meter je osnovna enota dolžine v Mednarodnem sistemu enot (SI). Simbol za meter je m in je enotna, točno določena vrednost, ki povezuje merjenje dolžin z merjenjem časa preko konstante hitrosti svetlobe. Zaradi te natančne opredelitve je meter temelj za številne znanstvene in tehnološke meritve po vsem svetu.

Zgodovina

Razvoj definicije metra je potekal v več stopnjah:

• 1791–1799: Prva ideja metra kot 1/10.000.000 dolžine meridiana med ekvatorjem in severnim polom (merjena po pariškem poldnevniku), kar je predstavljalo prizadevanje za naravno in univerzalno enoto.
• 1889: Na prvi konferenci držav članic je bil sprejet mednarodni prototip metra iz platine in iridija, ki je fizično predstavljal definicijo enote.
• 1960: Meter je bil ponovno opredeljen z uporabo valovne dolžine svetlobe določene emisijske črte izotopa kriptona-86, kar je omogočilo večjo natančnost kot kovinski prototip.
• 1983: Trenutna definicija temelji na hitrosti svetlobe v vakuumu (natančno določena vrednost) in definiciji sekunde, zaradi česar je meter definiran kot razdalja, ki jo svetloba prepotuje v 1/299.792.458 sekunde.

Realizacija in merilne metode

V praksi se meter realizira z naprednimi tehnikami, kot so laserska interferometrija, frekvenčni metrologija in optični frekvenčni standardi. Ker je definicija povezana s časom, so natančna atomska uro (npr. cezijeve ali sodobnejše optične ure) ključne pri doseganju najvišje natančnosti pri merjenju metra.

Pretvorbe v druge enote

Spodaj so najpogostejše pretvorbe enega metra v druge metrične in imperialne enote (zaokroženo):

• 1 m = 100 cm (centimetrov)
• 1 m = 1 000 mm (milimetrov)
• 1 m = 0,001 km (kilometra)
• 1 m ≈ 39,37 palca
• 1 m ≈ 3,2808 čevlja (feet)
• 1 m ≈ 1,0936 jarda (yard)

Uporaba in primeri

Meter je najpogostejša enota dolžine v vsakdanjem življenju, in v znanosti ter industriji. Primeri za občutek velikosti:

• Povprečna višina odrasle osebe: približno 1,6–1,8 m.
• Dolžina sobe: približno 3–5 m.
• Dolžina nogometnega igrišča: približno 100 m (odvisno od vrste igrišča).

Ker je definicija vezana na hitrost svetlobe in čas, je meter tudi temeljna enota v fiziki (npr. v enačbah, ki vključujejo prostorski in časovni koordinati), kar omogoča skladno in natančno merjenje v različnih disciplinah.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je meter?

V: Kakšen je simbol za meter?

V: Kako je bil meter prvič opredeljen med francosko revolucijo?

V: Kako je meter opredeljen zdaj?

V: Kaj je ekvivalent enega jarda v metrih?

V: Kolikšen je ekvivalent metra v palcih?

V: Kakšen je ekvivalent metra v čevljih in jardih?

Išči po črki