Milisekunda (ms) – tisočinka sekunde, definicija in primeri časov

Milisekunda (okrajšava ms) je ena tisočinka sekunde (1 ms = 0,001 s). V SI-sistemu je predpona "mili-" enaka 10⁻³. Ena milisekunda vsebuje 1000 mikrosekund, v eni sekundi pa je 1000 milisekund.

Milisekunda meri zelo kratke čase, zato se pogosto pojavlja v elektroniki, telekomunikacijah, merjenju hitrosti svetlobe in zvoka ter v fiziki razpadov. Spodaj so navedeni praktični primeri, ki pomagajo občutiti, kako kratek je ta časovni razpon — od približno 1 ms do nekaj sto milisekund in dalje.

Primeri časov (milisekunde)

• 1 milisekunda - čas, ki ga potrebuje običajna bliskavica v fotoaparatu, da se zaključi.
• 1 milisekunda - čas, v katerem zvok prepotuje 34 cm
• 1,000692286 milisekunde - čas, v katerem svetloba prepotuje 300 km v vakuumu
• 2 milisekundi - razpolovna doba hasija-265
• 3 milisekunde - zamah kril hišne muhe
• 3,4 milisekunde - razpolovna doba meitnerija-266
• 5 milisekund - zamah kril medonosne čebele
• 8 milisekund - 1/125 sekunde (125), hitrost zaklopa fotoaparata
• 9 milisekund - običajni čas iskanja za trdi disk s 7200 vrtljaji na minuto
• 33,3 milisekunde - čas, ki ga traja ena sličica v videu s 30 sličicami na sekundo.
• 30 do 100 milisekund - običajna zakasnitev širokopasovne internetne povezave
• 100 milisekund - hitrost človeške reakcije
• 102 milisekunde - razpolovni čas bohorija-262
• 134 milisekund - čas, v katerem svetloba obkroži zemeljski ekvator.
• 200 do 670 milisekund - tempo sodobne plesne glasbe (128-150 BPM)
• 300 do 400 milisekund - mrk človeškega očesa
• 838 milisekund - razpolovni čas litija-8

Pretvorbe in praktične opombe

• Osnovne pretvorbe: 1 ms = 0,001 s; 1 s = 1000 ms; 1 ms = 1000 μs.
• Pri natančnih meritvah se uporabljajo decimalke ali znanstvena notacija (npr. 1 ms = 1 × 10⁻³ s).
• V elektroniki in računalništvu so milisekunde pomembne za odzivne čase (latenco), sinhronizacijo signalov in merjenje zakasnitev pri prenosu podatkov.
• Človeško zaznavanje: spremembe pod približno 10–20 ms pogosto ne zaznamo kot ločene dogodke; trajanje okoli 100 ms je približno spodnja meja za zaznavo odzivnosti pri izvajanju nalog.

Kdaj uporabiti milisekundo

Milisekunde so priročne, ko govorimo o hitrosti digitalnih naprav, trdih diskih, odzivnosti omrežij, impulsih svetlobe ali kratkih razpadih jedrskih delcev. Za še krajše dogodke (npr. čas, ki ga svetloba prepotuje nekaj metrov) uporabljamo mikrosekunde ali nanosekunde.

Zaključek: Milisekunda je osnovna enota za merjenje kratkih časovnih intervalov in je široko uporabljena v znanosti in tehnologiji. Z zgornjimi primeri lažje primerjate, kako kratek je ta časovni interval v vsakdanjih in strokovnih situacijah.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je milisekunda?

V: Koliko mikrosekund je v eni milisekundi?

V: Koliko časa traja, da se običajna bliskavica v fotoaparatu konča?

V: Kako dolgo traja, da zvok prepotuje 34 cm?

V: Kolikšna je razpolovna doba hezija-265?

Išči po črki