Litij

Lastnosti

Fizikalne lastnosti

Litij je ena od alkalnih kovin. Litij je srebrna trdna kovina (če je sveže rezan). Je zelo mehak. Zato ga je mogoče zlahka rezati z nožem. Topi se pri nizki temperaturi. Je zelo lahek, podoben lesu. Je najmanj gosta kovina in najmanj gost element v trdnem ali tekočem stanju. Lahko zadrži več toplote kot kateri koli drug trdni element. Zlahka prevaja toploto in elektriko.

Kemijske lastnosti

Reagira z vodo, pri čemer se izloča vodik in nastane bazična raztopina (litijev hidroksid). Zaradi tega je treba litij hraniti v vazelinu. Natrij in kalij se lahko shranjujeta v nafti, litij pa ne, ker je zelo lahek. Na olju bo le plaval in ne bo zaščiten.

Litij reagira tudi s halogeni. Reagira lahko z dušikovim plinom, tako da nastane litijev nitrid. Z zrakom reagira tako, da nastane črn katran, nato pa bel prah iz litijevega hidroksida in litijevega karbonata.

Kemične spojine

Litij tvori kemijske spojine z enim samim oksidacijskim stanjem: +1. Večina jih je belih in nereaktivnih. Pri segrevanju v plamenu se obarvajo svetlo rdeče. So malo strupeni. Večina se jih raztopi v vodi. Litijev karbonat je manj topen v vodi kot drugi karbonati alkalnih kovin, kot je natrijev karbonat.

• Litijev karbonat, ki se uporablja v medicini
• Litijev klorid, brezbarvna kristalinična trdna snov, rdeč plamen pri segrevanju
• Litijev hidroksid, močna baza, ki se uporablja za odstranjevanje ogljikovega dioksida v vesoljskih ladjah
• Litijev nitrat, oksidativno sredstvo
• Litijev nitrid, močna baza
• Litijev oksid, ki se raztopi v vodi, da nastane litijev hidroksid
• Litijev peroksid, reagira z vodo in tvori kisik

Plamenski preskus za litij

Pojavnost

V naravi se ne pojavlja kot element. Obstaja le v obliki litijevih spojin. V oceanih je veliko litija. V nekaterih granitih so velike količine litija. Večina živih bitij vsebuje litij. V nekaterih krajih je veliko litija v soli. Nekateri silikati imajo v sebi litij.

Zgodovina

Litij (grško lithos, kar pomeni kamen) je leta 1817 odkril Johann Arfvedson. Leta 1818 je Christian Gmelin opazil, da litijeve soli v plamenu dajejo svetlo rdečo barvo. W. T. Brande in sir Humphrey Davy sta kasneje z elektrolizo litijevega oksida izolirala ta element. Litij se je najprej uporabljal v masteh. Nato se je litij veliko uporabljal v jedrskem orožju. Litij se je uporabljal tudi za lažje taljenje stekla in lažje taljenje aluminijevega oksida pri proizvodnji aluminija. Zdaj se litij uporablja predvsem v baterijah.

Očitno je dobil ime "litij", ker je bil odkrit v mineralu, medtem ko so druge običajne alkalne kovine najprej odkrili v rastlinskem tkivu.

Priprava

Izdelujejo ga s pridobivanjem litijevega klorida iz bazenov in izvirov. Litijev klorid se stopi in elektrolizira. Tako nastaneta tekoči litij in klor.

Uporablja

Kot element

Uporablja se predvsem v baterijah. Litij se uporablja kot anoda v litijevi bateriji. Ima večjo moč kot baterije s cinkom, kot so alkalne celice. Tudi v litij-ionskih baterijah je litij, vendar ne kot element. Uporablja se tudi v zlitinah za prenos toplote. Litij se uporablja za izdelavo organolitijevih spojin. Te se uporabljajo za zelo močne baze.

V kemičnih spojinah

Litijeve spojine se uporabljajo v nekaterih zdravilih, znanih kot stabilizatorji razpoloženja. Litijev niobat se uporablja v radijskih oddajnikih v mobilnih telefonih. Nekatere litijeve spojine se uporabljajo tudi v keramiki. Litijev klorid lahko absorbira vodo iz drugih stvari. Nekatere litijeve spojine se uporabljajo za izdelavo mila in masti.

Varnost

Litij reagira z vodo, pri čemer nastajata dražeč dim in toplota. Ni tako nevaren kot druge alkalne kovine. Litijev hidroksid je zelo jedek.

Izotopi

Obstaja pet izotopov litija, ki imajo v jedru 2, 3, 4, 5 in 6 nevtronov. Najpogostejši izotop v naravi je₃ Li⁷ , ki predstavlja 92,58 % vseh izotopov. Drugi široko dostopen izotop je₃ Li⁶ , ki predstavlja 7,42 % vseh izotopov. Ostali trije izotopi obstajajo v zelo majhnih količinah. Atomska masa litija je 6,939.

Sorodne strani

• Kovina z alkalno zemljo
• Berilij