Periodni sistem elementov
Periodni sistem kemijskih elementov je seznam znanih kemijskih elementov. V tabeli so elementi razporejeni po vrstnem redu atomskih števil, začenši z najmanjšim številom ena, vodikom. Atomsko število elementa je enako številu protonov v jedru atoma. V periodnem sistemu so elementi razporejeni v periode in skupine. Vrstica elementov v tabeli se imenuje perioda. Vsaka perioda ima številko; od 1 do 8. V periodi 1 sta samo dva elementa: vodik in helij. Obdobje 2 in obdobje 3 imata 8 elementov. Druga obdobja so daljša. Elementi v periodi imajo zaporedna atomska števila.
Stolpec elementov v tabeli se imenuje skupina. V standardnem periodnem sistemu je 18 skupin. Vsaka skupina ima številko: od 1 do 18. Elementi v skupini imajo elektrone razporejene na podoben način, glede na število valenčnih elektronov, zaradi česar imajo podobne kemijske lastnosti (obnašajo se na podoben način). Skupina 18 je na primer znana kot žlahtni plini, ker so vsi plini in se ne združujejo z drugimi atomi.
Obstajata dva sistema skupinskih številk; prvi uporablja arabske številke (1,2,3), drugi pa rimske številke (I, II, III). Rimske številke so se uporabljale večino 20. stoletja. Leta 1990 se je Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (IUPAC) odločila za uporabo novega sistema z arabskimi številkami, ki je nadomestil dva stara sistema skupin z rimskimi številkami.
Kemiki so periodni sistem uporabljali za opazovanje vzorcev in odnosov med elementi. V periodnem sistemu so tri glavne skupine: kovine, metaloidi in nekovine. Na primer, elementi na dnu in skrajno levo od tabele so najbolj kovinski, elementi zgoraj desno pa najmanj kovinski. (npr. cezij je veliko bolj kovinski kot helij). Obstajajo tudi številni drugi vzorci in razmerja.
Periodni sistem je izumil ruski kemik Dmitrij IvanovičMendelejev (1834-1907). V njegovo čast so po njem poimenovali element 101, mendelejev.
Standardna različica periodnega sistema
Standardni periodni sistem
| Skupina→ | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | ||||
| 1 | 2 | |||||||||||||||||||
| 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | ||||||||||||
| 3 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | ||||||||||||
| 4 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | ||
| 5 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | ||
| 6 | 55 | 56 | * Lantanidi | 72 | 73 | 74 | 75 | 76 | 77 | 78 | 79 | 80 | 81 | 82 | 83 | 84 | 85 | 86 | ||
| 7 | 87 Fr | 88 | ** Aktinidi | 104 | 105 | 106 | 107 | 108 | 109 | 110 | 111 | 112 | 113 | 114 | 115 | 116 | 117 | 118 | ||
| 8 | 119 Uue | 120 Ubn | *** Superaktinidi | |||||||||||||||||
| * Lantanidna serija | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 | 64 | 65 | 66 | 67 | 68 | 69 | 70 | 71 | |||||
| ** Serija aktinidov | 89 | 90 | 91 | 92 | 93 | 94 | 95 | 96 | 97 | 98 | 99 | 100 | 101 | 102 | 103 | |||||
| *** Serija superaktinidov | 121 | 122 | 123 | 124 | 125 | 126 | 127 | 128 | 129Ube | 130Utn | 131Utu | 132Utb | 133Utt | 134Utq | 135Utp | |||||
| *** Serija superaktinidov | 136Uth | 137Uts | 138Uto | 139Ute | 140Uqn | 141Uqu | 142Uqb | 143Uqt | 144Uqq | 145Uqp | 146Uqh | 147Uqs | 148Uqo | 149Uqe | 150Upn | |||||
| *** Serija superaktinidov | 151Upu | 152Upb | 153Upt | 154Upq | 155Upp | 156Uph | 157Ups | 158Upo | 159Upe | 160Uhn | 161Uhu | 162Uhb | 163Uht | 164Uhq | 165 konjskih moči | |||||
| *** Serija superaktinidov | 166Uhh | 167Uhs | 168Uho | 169Uhe | 170Usn | 171Usu | 172Usb | 173Ust | 174Usq | 175Usp | 176Ush | 177Uss | 178Uso | 179Uporaba | 180Uon | |||||
| *** Serija superaktinidov | 181Uv | 182Uob | 183Uot | 184Uoq | 185Uop | 186Uoh | 187Uos | 188Uoo | 189Uoe | 190Uen | 191Ueu | 192Ueb | 193Uet | 194Ueq | 195Uep | |||||
| *** Serija superaktinidov | 196Ueh | 197Ues | 198Ueo | 199Uee | 200Bnn | 201Bnu | 202Bnb | 203Bnt | 204Bnq | 205Bnp | 206Bnh | 207Bns | 208Bno | 209Bne | 210Bun | |||||
| *** Serija superaktinidov | 211Buu | 212Bub | 213Ale | 214Buq | 215Bup | 216Buh | 217Bus | 218Buo | 219Bue | 220 milijard EUR | 221Bbu | 222Bbb | 223Bbt | 224Bbq | 225Bbp | |||||
Kemijske serije periodnega sistema
- Alkalne kovine
- Alkalne zemlje
- Lantanidi
- Aktinidi
- Superaktinidi
- Prehodne kovine
- Slabe kovine
- Nekovine
- Halogeni
Stanje pri standardni temperaturi in tlaku. Barva številke (atomskega števila) nad simbolom elementa kaže stanje elementa pri normalnih pogojih.
- v modri barvi so plini.
- v zeleni barvi so tekočine.
- tiste v črni barvi so trdne
- Tisti s polnimi robovi imajo stabilne izotope (prvobitni elementi).
- Tisti s črtkanimi mejami imajo samo radioaktivne izotope, ki se pojavljajo v naravi.
- Elementi s črtkano obrobo se ne pojavljajo v naravi (sintetični elementi).
- tiste brez meja so preveč radioaktivne, da bi jih še odkrili.
Druge metode za prikaz kemijskih elementov
Zgoraj prikazana različica periodnega sistema je najpogosteje uporabljena. Druge razširjene različice so prikazane spodaj:
· 
Theodor Benfey je elemente razporedil v spiralo okoli vodika. Atomska masa določa položaj elementa.
· 
Dmitrij Ivanovič Mendelejev je uporabil cvetlično razporeditev; aktinidi in lantanoidi so prikazani kot zanke poleg glavne skupine.
· 
Timothy Stove je elemente razvrstil po kvantnem številu.
· 
Betterman je elemente razvrstil po njihovih izoelektričnih lastnostih, ki jih je mogoče pretvoriti v polinomsko obliko.
· 
Trikotna različica, Zmaczynski in Bayley
· 
Razporejeno v piramido.
Manj uporabljene različice
- Standardna tabela vsebuje osnovne podatke. Prikazana je zgoraj
- Navpična tabela za boljšo berljivost v spletnih brskalnikih
- Velika tabela vsebuje osnovne podatke in polna imena elementov.
- V veliki tabeli so na voljo osnovni podatki ter polna imena elementov in atomske mase.
- Konfiguracije elektronov
- Kovine in nekovine
- Seznam elementov: vsebuje ime, simbol, atomsko število, atomsko maso, skupino in periodo; razvrščanje po katerem koli od teh elementov.
- Seznam elementov po simbolu
- Seznam elementov po vrelišču
- Seznam elementov po temperaturi tališča
- Seznam elementov po gostoti
Sorodne strani
- Skupina periodnega sistema
- Obdobje periodnega sistema
- Razširjeni periodni sistem
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je periodni sistem elementov?
O: Periodni sistem je tabela, v kateri so vsi znani kemijski elementi razvrščeni po atomskih številkah, začenši z vodikom na prvem mestu. Elementi s podobnimi lastnostmi so pogosto postavljeni drug ob drugega.
V: Koliko period in skupin je v standardnem periodnem sistemu?
O: V standardnem periodnem sistemu je 8 period in 18 skupin.
V: Kaj imajo elementi v periodi skupnega?
O: Elementi v periodi imajo zaporedna atomska števila.
V: Kaj imajo skupnega elementi v skupini?
O: Elementi v skupini imajo podobno razporejene elektrone glede na število valenčnih elektronov, kar jim daje podobne kemijske lastnosti.
V: Kdo je izumil periodni sistem?
O: Periodni sistem je izumil ruski kemik Dmitrij Ivanovič Mendelejev (1834-1907).
V: Katere so tri glavne skupine v periodnem sistemu?
O: Tri glavne skupine v periodnem sistemu so kovine, metaloidi in nekovine.
V: Kako lahko s pomočjo periodnega sistema opazujemo vzorce in odnose med elementi?
O: Vzorce in odnose med elementi lahko opazujemo tako, da pogledamo, kje se pojavljajo v periodnem sistemu; na primer, elementi spodaj levo so običajno bolj kovinski kot tisti zgoraj desno.
