Perioda v periodnem sistemu – definicija, število elementov in lastnosti

Perioda v periodnem sistemu: definicija, število elementov (2–32), atomske lastnosti, trendi kovinskosti in velikosti atomov ter vloga blokov s poudarkom na šestih in sedmih periodah.

Obdobje v periodnem sistemu je vsaka vodoravna vrsta elementov. Vsak naslednji element v isti periodi ima za en enoto večje atomsko število (številčnost protonov v jedru) in zato se kemične lastnosti elementov spreminjajo po vzoru periodičnosti.

Elementi z leve strani periodnega sistema so na splošno zelo kovinski, na desni pa nekovinski. Ko se premikamo čez periodo proti desni, se zaradi naraščajočega jedrskega naboja (več protonov) elektronski oblak običajno bolj privlači k jedru, zato se atomski polmer praviloma zmanjšuje. Hkrati skozi periodo običajno naraščata ionizacijska energija in elektronegativnost, kar vpliva na spremembe v kemijskih lastnostih. Obstajajo pa tudi izjeme, ki izhajajo iz posebnosti zapolnjevanja orbital (npr. manjše anomalije pri prehodnih elementih).

Število elementov v periodah in njihov vzrok

V sodobnem periodnem sistemu ločimo sedem glavnih period. Njihovo število elementov izhaja iz načina zapolnjevanja elektronskih lupin in podlupin (s, p, d, f):

• 1. perioda: 2 elementa (zapolnitev 1s: 2 elektrona)
• 2. in 3. perioda: vsak po 8 elementov (zapolnitev 2s, 2p oziroma 3s, 3p: skupaj 2 + 6 = 8)
• 4. in 5. perioda: vsak po 18 elementov (vključeno zapolnjevanje d-podlupin: s + p + d)
• 6. in 7. perioda: običajno po 32 elementov (vključujoč f-podlupine — lanthanoidi in aktinoidi ter odgovarjajoče d in p bloke)

Matematično se največje število elektronov v glavnem kvantnem nivoju n približno določi s formulo 2n² (za n = 1, 2, 3, 4 … daje 2, 8, 18, 32 …), a dejansko zaporedje zapolnjevanja orbital (Aufbau-pravilo) ter energijske oddaljenosti podlupin povzročijo, da se praktično oblikujejo zgoraj navedene velikosti period.

Posebnosti 6. in 7. periode

Šesta perioda vsebuje 32 elementov, ker sem spadajo tudi lanthanoidi (f-blok). V periodni preglednici se ti pogosto izrišejo posebej kot ločena vrstica pod glavno tabelo, da tabela ostane bolj pregledna.

Sedma perioda prav tako lahko obsega do 32 elementov (vključno z aktinoidi in nadaljnjimi tranzicijskimi in transuranovimi elementi). V praksi so elementi v 7. periodi večinoma radioaktivni in veliko izmed njih je sintetiziranih v laboratorijih. Do danes (stanje do 2024) so odkrite in potrjene kemične elemente do at.št. 118 (oganeson), kar pomeni, da je sodobna periodna tabela sestavljena iz 7 popolnih period, pri čemer so višji elementi zelo nestabilni in kratkotrajnI.

Dodatne opombe o blokih in elektronskih konfiguracijah

Periodni sistem je pogosto razdeljen na bloke (s, p, d, f) glede na podlupino, ki se zadnja polni z elektroni. Ta razdelitev pojasni mnogočenj v kemijskih lastnostih med elementi in zakaj se pojavljajo prehodi med kovinskimi in nekovinskimi značilnostmi znotraj period.

Pri posameznih elementih so možne manjše odstopanja od pričakovanih enostavnih konfiguracij zaradi stabilnosti pol- ali popolnoma zapolnjenih podlupin (primer: krom, baker pri prehodnih elementih).

Zato povzemamo: perioda je vodoravna vrsta elementov, atomska števila naraščajo za 1 z leve proti desni, število elementov v vsaki periodi je določeno z zapolnjevanjem elektronskih lupin in podlupin, ter so ob tem opazne periodične spremembe lastnosti, kot so atomski polmer, ionizacijska energija in elektronegativnost.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je perioda v periodnem sistemu?

V: Koliko protonov ima vsak element v primerjavi s tistim na levi?

V: Katere vrste elementov so na obeh straneh periode?

V: Zakaj so atomi večji, ko se v periodi premikamo od leve proti desni?

V: Koliko elementov je v periodah 1-5?

V: Koliko elementov je v obdobjih 6 in 7?

Išči po črki