Moskovij (Mc) – sintetični supertežek element 115 in otok stabilnosti
Moskovij je kemični element z atomskim številom 115 in simbolom Mc. Spada med supertežke, sintetične elemente in v naravi ne obstaja. Zaradi položaja v periodnem sistemu mu je bila začasno dodeljena sistematska ime eka-bismut oziroma začasna oznaka ununpentium (Uup), vendar je leta 2016 IUPAC potrdil uradno ime moskovij (moscovium) in simbol Mc.
Odkritje in sinteza
Moskovij so prvič sintetizirali z jedrsko fuzijsko metodo v poskusih, kjer so tarčo iz americija (običajno izotop 243Am) bombardirali s žarki kalcija (pogosto 48Ca). Tipična jedrska reakcija ima obliko:
243Am + 48Ca → 291Mc* → 288Mc + 3n
To so izvedli v laboratorijih v Dubni (Joint Institute for Nuclear Research, JINR) v sodelovanju z raziskovalci iz Livermorea (Lawrence Livermore National Laboratory). Pri teh fuzijskih (evaporation‑fusion) reakcijah nastanejo vznemirjeni jedri, ki nato oddajo nekaj nevtronov in tako tvorijo izotope moskovija.
Izotopi in otok stabilnosti
Vsi znani izotopi moskovija so zelo nestabilni in razpadajo v delčkih sekund do nekaj sekund; zato kemijske lastnosti elementa niso neposredno izmerjene, ampak le napovedane. Izotopi, ki so jih uspeli proizvesti v poskusih, imajo maso predvsem okoli 287–290. Na primer, izotop 288Mc ima 288 − 115 = 173 nevtronov.
Moskovij leži v središču teoretičnega otoka stabilnosti, koncepta v nuklearni fiziki, po katerem bi imeli nekateri zelo težki jedri (z določenimi kombinacijami protonov in nevtronov) sorodno veliko stabilnost zaradi zaprtih lupin v jedru. Napovedi modelov kažejo, da bi lahko bil stabilnejši izotop z nevtronskim številom N = 184. Za element z Z = 115 bi to pomenilo izotop z maso 299, označen kot 299Mc, ki bi imel 184 nevtronov. Doslej pa takih stabilnih izotopov še niso uspeli ustvariti ali odkrijeti; proizvedeni izotopi imajo občutno manj nevtronov kot jih napoveduje idealen otok stabilnosti.
Kemijske in fizikalne lastnosti
Zaradi kratkih razpolovnih časov so eksperimentalne kemijske študije skoraj nemogoče, zato se lastnosti moskovija napovedujejo z uporabo teorije in relativističnih kvantnih izračunov. Moskovij je pričakovano član 15. skupine periodnega sistema, soroden bismutu, zato bi imel nekatere skupne lastnosti s temi elementi. Vendar pa močni relativistični učinki (zaradi velikega števila protonov) lahko povzročijo odstopanja od klasičnih pričakovanj — na primer spremembe oksidacijskih stanj ali vezi z ligandom.
Pomen in uporaba
Ker so obstoječi izotopi izjemno nestabilni in se proizvajajo v zelo majhnih količinah (po nekaj atomih hkrati), moskovij nima praktičnih industrijskih ali tehnoloških uporab. Njegov glavni pomen je v temeljnih raziskavah jedrske fizike: preučevanje meja periodnega sistema, preverjanje jedrskih modelov in iskanje ter razumevanje otoka stabilnosti.
Povzetek: Moskovij (Mc, Z = 115) je sintetičen supertežek element, prvič sintetiziran v fuzijskih poskusih z američijem in kalcijem. Uradno ime je dobil leta 2016. Vseh znanih izotopov je zelo malo in so kratkotrajni; teoretično je element povezan s konceptom otoka stabilnosti, kjer bi izotop 299Mc (N = 184) imel bistveno daljšo stabilnost, vendar takšnega izotopa še niso našli.
mesto Moskva.
Zgodovina
2. februarja, 2004 v reviji Physical Review C. Poročilo je napisala skupina ruskih znanstvenikov s Skupnega inštituta za jedrske raziskave Univerze Dubna in ameriških znanstvenikov iz Nacionalnega laboratorija Lawrence Livermore. ,
Ti ljudje so poročali, da so amercij bombardirali s kalcijem, da bi dobili štiri atome moskovija.
Tudi japonski znanstveniki poročajo, da so izdelali moskovij.
V maju 2006 na Združenem inštitutu za jedrske raziskave so ta element izdelali z drugo metodo in s kemično analizo ugotovili, kakšni so končni produkti radioaktivnega razpada.
Ime
Ime je bilo spremenjeno v Moscovium. Včasih se je imenoval ununpentium
Kemijske lastnosti
Za merjenje fizikalnih ali kemijskih lastnosti je bilo izdelanega premalo mokovija. Domnevajo, da bi bila to trda kovina. Lahko je rahlo obarvan.
Moskovij je v isti skupini kot bizmut, vendar so njegove kemijske lastnosti drugačne. Na kemijske lastnosti ununpentija bo zelo vplivala posebna teorija relativnosti. Zaradi nje se bodo njegove lastnosti razlikovale od lastnosti drugih elementov v periodnem sistemu, ki imajo manjše atomsko število. Ena od pomembnih razlik v primerjavi z bizmutom je prisotnost stabilnega oksidacijskega stanja +I (Uup+). Ion (Uup+) naj bi imel kemijske lastnosti kot Tl+.
V popularni kulturi
Moskovij je znotraj otoka stabilnosti. Verjetno je prav zato prisoten v popularni kulturi. O njem se pogosteje govori v teorijah zarote o NLP. []
Najbolj priljubljena zgodba o moskoviju je zgodba Boba Lazarja. Ne gre za psevdoznanost, saj gre za teorijo, ki jo je mogoče ovreči, vendar Lazarjeve trditve trenutno niso podprte z nobenim neposrednim eksperimentalnim dokazom.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je moskovij?
O: Moskovij je supertežki sintetični radioaktivni kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.
V: Kateri je vir moskovija?
O: Moskovija ne najdemo v naravi. Sintetiziramo ga s fuzijsko reakcijo med americijem in kalcijem.
V: Zakaj se moskovij tako imenuje?
O: Moskovij je poimenovan po ruskem mestu Moskva.
V: Kaj je teoretični otok stabilnosti?
O: Teoretični otok stabilnosti je območje v periodnem sistemu, kjer naj bi bili supertežki elementi stabilnejši od drugih supertežkih elementov.
V: Ali obstajajo stabilni izotopi moskovija?
O: Ne, stabilnih izotopov moskovija še niso našli.
V: Kateri je najstabilnejši izotop moskovija?
O: Najstabilnejši izotop moskovija ima 184 nevtronov in atomsko maso 299 (299Mc).
V: Kakšno je število nevtronov v izotopu moskovija, ki je bil izdelan?
O: Izotop moskovija, ki je bil izdelan, ima le 175 nevtronov (290Mc).
