Psevdoznanost
Psevdoznanost ("lažna znanost") je zamisel, ki je videti kot znanost, vendar to ni. Psevdoznanost lahko ne izpolnjuje enega ali več delov znanosti. Včasih so psevdoznanost ideje, za katere velja, da so napačne, na primer znanstveni rasizem.
Psevdoznanost je v bistvu vsaka ideja o delovanju narave, ki je večinska znanstvena skupnost na splošno ne sprejema kot resnično. Ideja se lahko šteje za psevdoznanstveno iz več razlogov. Beseda psevdoznanost dobesedno pomeni "lažna znanost". Kreacionizem in astrologija sta znani psevdoznanosti.
Znanstveniki pogosto menijo, da je psevdoznanost nemoralna ne zato, ker njene trditve niso dokazane, temveč zato, ker so včasih predstavljene kot dejstva in/ali resnične. Povprečna oseba morda ne bo prepoznala razlike v verodostojnosti med televizijsko oddajo o jasnovidcih, ki naj bi ljudem brali misli, in oddajo, ki predstavlja dokaze za in proti globalnemu segrevanju.
Franciszek Rychnowski je na začetku 20. stoletja razvil ta instrument za merjenje "kozmične energije".
Razlike med psevdoznanostjo in znanostjo
- Psevdoznanstvene ideje niso preizkušene ali pa jih ni mogoče preizkusiti (tj. jih ni mogoče testirati). Znanstvene ideje so preizkušene in jih je mogoče preizkusiti.
- Psevdoznanstvenih idej znanstveniki ne dobijo v branje, preden jih vključijo v članek (tako imenovani "strokovni pregled"). Znanstveni članki so strokovno pregledani.
- Psevdoznanstvene ideje ne temeljijo na dejstvih. Znanost temelji na dejstvih in opazovanjih.
Vrste psevdoznanosti
Ideje (bolje rečeno "hipoteze") o delovanju narave lahko iz več razlogov veljajo za psevdoznanstvene. Včasih je hipoteza preprosto napačna in jo je mogoče dokazati. Tak primer je prepričanje, da je Zemlja ploščata, ali prepričanje, da imajo človeška ženska okostja eno rebro več kot moški. Takšne ideje veljajo za psevdoznanstvene, ker so preprosto napačne.
Včasih se znanstveniki strinjajo, da je določena ideja morda resnična, vendar je ni mogoče dokazati niti načeloma. Nekateri ljudje na primer verjamejo, da sta Zemlja in vesolje nastala prejšnji četrtek. Prepričani so, da je bilo vesolje, ko je nastalo prejšnji četrtek, ustvarjeno z videzom, da je staro več tisoč ali celo več milijonov let. Po mnenju teh vernikov so celo naši spomini izpred dveh tednov pravzaprav le lažni spomini, ki so prišli skupaj s stvarjenjem vesolja, ki se je zgodilo prejšnji četrtek. Takšno prepričanje velja za psevdoznanstveno, saj ga ni mogoče falsificirati - znanstveniki si ne morejo niti zamisliti poskusa, ki bi lahko osvetlil, ali je to prepričanje resnično ali ne.
Druge vrste psevdoznanosti veljajo za psevdoznanstvene, ker temeljijo na zavajanju, čeprav uporabljena ideja ni nemogoča. Primeri so ljudje, ki trdijo, da so izdelali naprave za potovanje skozi čas, antigravitacijske naprave ali teleporterje. Znanstveniki preprosto nimajo tehnologije, da bi v sodobnem času izdelali takšne stvari, čeprav jim bo to morda nekoč uspelo.
Nekatere ideje so verjetno psevdoznanstvene. To pomeni, da nekateri znanstveniki menijo, da je ideja psevdoznanstvena, nekateri pa ne. Nekatere ideje o obnašanju borznega trga spadajo v to kategorijo.
Psevdoznanost ni povsem isto kot pristranska raziskava, pri kateri ima znanstvenik slab motiv (na primer osebno korist, slavo ali finančni dobiček) za promocijo svojih ugotovitev. Prav tako ni isto kot nepreverjena hipoteza, ki je zamisel, ki je znanstveniki še ne morejo preizkusiti, ker za to nimajo denarja ali tehnologije. Teorije kvantne gravitacije so nepreverjene hipoteze: znanstveniki si zlahka predstavljajo poskuse, s katerimi bi jih lahko preverili, vendar trenutno preprosto nimajo povsem ustrezne tehnologije za to. []
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je psevdoznanost?
O: Psevdoznanost je vse, kar se pretvarja, da je znanost, vendar to ni. Ne izpolnjuje enega ali več delov znanstvenosti in je ni mogoče preveriti ne glede na to, kakšni dokazi proti njej so na voljo.
V: Kako se psevdoznanost razlikuje od religije?
O: Astrologija je psevdoznanost, ker se pretvarja, da temelji na dejstvih, vendar to ni. Religije podajajo izjave, ki zagotovo niso znanstvene in niso mišljene kot znanstvene. Če religija ne podaja dejanskih trditev, je ni mogoče ovreči. Ko pa izjavlja dejanske trditve, postane ranljiva.
V: V čem se znanost razlikuje od psevdoznanosti?
O: Temeljna razlika med znanostjo in psevdoznanostjo je v tem, da je znanost odprta za preverjanje in popravljanje - tudi če so bile ideje, ki so nekoč veljale za resnične, z dodatnimi dokazi še vedno lahko dokažemo, da so napačne. Psevdoznanost ne dopušča tovrstnega preverjanja ali popravljanja, ne glede na dokaze, ki so predloženi proti njej.
V: Kateri primer ponazarja razliko med religijo in psevdoznanostjo?
O: Dober primer razlike med religijo in psevdoznanostjo je odločitev Katoliške cerkve, da brani stare ideje (Ptolemaja) pred novimi idejami (Galilejem in Kopernikom). To kaže, da religije sicer lahko podajajo dejanske trditve, ki lahko postanejo ranljive, če jih izpodbijamo, vendar se ne pretvarjajo, da temeljijo na dejstvih, kot to počne astrologija s svojim psevdoznanstvenim pristopom.
V: Ali ima znanost vedno prav?
O: Ne, znanost nima vedno prav, vendar jo je mogoče popraviti s preizkušanjem, ki jasno razlikuje med znanostjo in psevdoznanostjo.
V: Ali večinska znanstvena skupnost sprejema vse teorije?
O: Ne, nekatere teorije morda ne izpolnjujejo enega ali več pogojev znanstvenosti, zato jih glavna znanstvena skupnost ne sprejema nujno, čeprav so v določenih okoliščinah še vedno veljavne.
