Psevdoznanost: definicija, primeri in kako jo prepoznati

Psevdoznanost ("lažna znanost") je zamisel ali niz trditev, ki sta videti kot znanost, vendar ne sledijo temeljim znanstvenim postopkom in merilom preverljivosti. Psevdoznanost lahko ne izpolnjuje enega ali več osnovnih elementov znanosti: sistematične opazave, testiranja hipotez, ponovljivosti rezultatov in pripravljenosti na odpravo ali spremembo teorije ob novih dokazih. Včasih so psevdoznanost ideje, za katere velja, da so napačne, na primer znanstveni rasizem.

Psevdoznanost je v bistvu vsaka ideja o delovanju narave, ki jo večinska znanstvena skupnost na splošno ne sprejema kot resnično. Ideja se lahko šteje za psevdoznanstveno iz več razlogov: ker ni preverljiva, ker ne omogoča napovedi, ker se ne ubere z obstoječimi dokazi ali ker se pri argumentiranju uporablja logične napake in osebne priče namesto merljivih dokazov. Beseda psevdoznanost dobesedno pomeni "lažna znanost". Med poznanimi primeri sta Kreacionizem in astrologija, vendar obstaja veliko drugih primerov, kot so različne neraziskane medicinske metode ali teorije, ki temeljijo na pomanjkljivih dokazih.

Značilnosti psevdoznanosti

Odpornost na falsifikacijo: trditve niso postavljene tako, da bi jih bilo možno empirično ovržeti ali testirati.
Anektodalni dokazi: uporaba posameznih pričevanj, osebnih izkušenj ali "uspešnih primerov" namesto sistematičnih študij.
Ad hoc razlage: uvajanje posebnih razlag, ki rešujejo nasprotne dokaze, ne da bi nove razlage prinesle napovedi, ki jih je mogoče preveriti.
Manjka transparentnost in ponovljivost: rezultati niso dokumentirani dovolj podrobno, da bi jih drugi lahko ponovili ali preverili.
Izogibanje strokovni presoji: zanikanje pomena recenzije stroke (peer review) ali zavračanje sodelovanja z drugimi raziskovalci.
Apeli na avtoriteto ali skrivnost: pogosto se sklicujejo na "posebno znanje", starodavne tradicije ali velike zarote, namesto na preverljive dokaze.
Selektivno izbiranje podatkov (cherry-picking): predstavljajo le podatke, ki podpirajo trditev, medtem ko ignorirajo obsežno nasprotno dokazno gradivo.

Zakaj je psevdoznanost problematična

Znanstveniki in javnost pogosto menijo, da je psevdoznanost nemoralna ne le zato, ker njene trditve pogosto niso dokazane, temveč ker so te trditve pogosto predstavljene kot dejstva. To zavajanje lahko vodi do napačnih odločitev na področjih zdravja, politike, izobraževanja in okolja. Na primer, v zdravstvu lahko verovanje v neučinkovite metode odvrne ljudi od preverjenih terapij; v javnem diskurzu pa lahko psevdoznanstvene teorije zmanjšajo zaupanje v uveljavljene raziskave in ogrozijo ukrepe za reševanje problemov, kot je globalno segrevanje.

Kako prepoznati psevdoznanost — koristna vprašanja

Ali je trditev testljiva in ali obstajajo empirični podatki, ki jo podpirajo?
So rezultati objavljeni v recenziranih (peer-reviewed) znanstvenih revijah?
Ali so študije reproducirane in ali so njihovi izidi stabilni pri ponovitvah?
Ali avtorji jasno navajajo metodo, vire podatkov in morebitne omejitve?
Ali se upoštevajo nasprotujoči dokazi ali se ti sistematično ignorirajo?
Ali so uporabljeni statistični postopki ustrezni in ali so zaključki sorazmerni z močjo dokazov?
Ali so prisotne retorične tehnike, kot so dramatične trditve brez dokazov, strah, skrivnostnost ali napadi na nasprotnike namesto na dokaze?

Praktični nasveti, ko naletite na dvomljive trditve

Preverite vir: ali gre za strokovno institucijo, znanstveno revijo ali za blog/komercialno stran?
Iščite strokovne ocene in konsenz znotraj ustrezne znanstvene skupnosti.
Ne zanašajte se na osebna pričevanja; postavite zahtevo po kakovostnih kliničnih ali empiričnih podatkih.
Pozanimajte se o konfliktih interesov: kdo ima finančno ali politično korist od tega, da se trditve širijo?
Če gre za zdravstvene trditve, se posvetujte z licenciranim zdravstvenim delavcem ali z uradnimi smernicami zdravstvenih organizacij.
Uporabite načela kritičnega razmišljanja: ločite zmoto od dokaza, preverite logiko argumentov in bodite pozorni na poenostavljene razlage kompleksnih pojavov.

Kratki primeri in opozorila

Poleg že omenjenih primerov, kot sta Kreacionizem in astrologija, se psevdoznanost pojavlja tudi v oblikah, ki se zdijo manj očitne — npr. v oglasih za "čudežne" prehranske dodatke, v nekaterih oblikah alternativne medicine brez kliničnih dokazov ali v teorijah zarote, ki razlagajo dobro dokumentirane dogodke. Povprečna oseba morda ne bo prepoznala razlike v verodostojnosti med televizijsko oddajo o jasnovidcih, ki naj bi ljudem brali misli, in oddajo, ki predstavlja dokaze za in proti globalnemu segrevanju. Zato so osnovne veščine kritičnega branja in preverjanja virov ključne za varnost in informirano odločanje.

Zaključek

Psevdoznanost lahko izgleda privlačno, ker pogosto ponuja enostavne odgovore na zapletena vprašanja. Vendar je pomembno razlikovati med privlačnimi zgodbami in zanesljivimi, preverljivimi dokazi. Z razumevanjem značilnosti psevdoznanosti in z uporabo preprostih preverjanj virov lahko posamezniki bolje presodijo, katere trditve so vredne zaupanja in katere je treba obravnavati z rezervom.

Franciszek Rychnowski je na začetku 20. stoletja razvil ta instrument za merjenje "kozmične energije".

Razlike med psevdoznanostjo in znanostjo

Psevdoznanstvene ideje niso preizkušene ali pa jih ni mogoče preizkusiti (tj. jih ni mogoče testirati). Znanstvene ideje so preizkušene in jih je mogoče preizkusiti.
Psevdoznanstvenih idej znanstveniki ne dobijo v branje, preden jih vključijo v članek (tako imenovani "strokovni pregled"). Znanstveni članki so strokovno pregledani.
Psevdoznanstvene ideje ne temeljijo na dejstvih. Znanost temelji na dejstvih in opazovanjih.

Vrste psevdoznanosti

Ideje (bolje rečeno "hipoteze") o delovanju narave lahko iz več razlogov veljajo za psevdoznanstvene. Včasih je hipoteza preprosto napačna in jo je mogoče dokazati. Tak primer je prepričanje, da je Zemlja ploščata, ali prepričanje, da imajo človeška ženska okostja eno rebro več kot moški. Takšne ideje veljajo za psevdoznanstvene, ker so preprosto napačne.

Včasih se znanstveniki strinjajo, da je določena ideja morda resnična, vendar je ni mogoče dokazati niti načeloma. Nekateri ljudje na primer verjamejo, da sta Zemlja in vesolje nastala prejšnji četrtek. Prepričani so, da je bilo vesolje, ko je nastalo prejšnji četrtek, ustvarjeno z videzom, da je staro več tisoč ali celo več milijonov let. Po mnenju teh vernikov so celo naši spomini izpred dveh tednov pravzaprav le lažni spomini, ki so prišli skupaj s stvarjenjem vesolja, ki se je zgodilo prejšnji četrtek. Takšno prepričanje velja za psevdoznanstveno, saj ga ni mogoče falsificirati - znanstveniki si ne morejo niti zamisliti poskusa, ki bi lahko osvetlil, ali je to prepričanje resnično ali ne.

Druge vrste psevdoznanosti veljajo za psevdoznanstvene, ker temeljijo na zavajanju, čeprav uporabljena ideja ni nemogoča. Primeri so ljudje, ki trdijo, da so izdelali naprave za potovanje skozi čas, antigravitacijske naprave ali teleporterje. Znanstveniki preprosto nimajo tehnologije, da bi v sodobnem času izdelali takšne stvari, čeprav jim bo to morda nekoč uspelo.

Nekatere ideje so verjetno psevdoznanstvene. To pomeni, da nekateri znanstveniki menijo, da je ideja psevdoznanstvena, nekateri pa ne. Nekatere ideje o obnašanju borznega trga spadajo v to kategorijo.

Psevdoznanost ni povsem isto kot pristranska raziskava, pri kateri ima znanstvenik slab motiv (na primer osebno korist, slavo ali finančni dobiček) za promocijo svojih ugotovitev. Prav tako ni isto kot nepreverjena hipoteza, ki je zamisel, ki je znanstveniki še ne morejo preizkusiti, ker za to nimajo denarja ali tehnologije. Teorije kvantne gravitacije so nepreverjene hipoteze: znanstveniki si zlahka predstavljajo poskuse, s katerimi bi jih lahko preverili, vendar trenutno preprosto nimajo povsem ustrezne tehnologije za to. ^[]

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je psevdoznanost?

O: Psevdoznanost je vse, kar se pretvarja, da je znanost, vendar to ni. Ne izpolnjuje enega ali več delov znanstvenosti in je ni mogoče preveriti ne glede na to, kakšni dokazi proti njej so na voljo.

V: Kako se psevdoznanost razlikuje od religije?

O: Astrologija je psevdoznanost, ker se pretvarja, da temelji na dejstvih, vendar to ni. Religije podajajo izjave, ki zagotovo niso znanstvene in niso mišljene kot znanstvene. Če religija ne podaja dejanskih trditev, je ni mogoče ovreči. Ko pa izjavlja dejanske trditve, postane ranljiva.

V: V čem se znanost razlikuje od psevdoznanosti?

O: Temeljna razlika med znanostjo in psevdoznanostjo je v tem, da je znanost odprta za preverjanje in popravljanje - tudi če so bile ideje, ki so nekoč veljale za resnične, z dodatnimi dokazi še vedno lahko dokažemo, da so napačne. Psevdoznanost ne dopušča tovrstnega preverjanja ali popravljanja, ne glede na dokaze, ki so predloženi proti njej.

V: Kateri primer ponazarja razliko med religijo in psevdoznanostjo?

O: Dober primer razlike med religijo in psevdoznanostjo je odločitev Katoliške cerkve, da brani stare ideje (Ptolemaja) pred novimi idejami (Galilejem in Kopernikom). To kaže, da religije sicer lahko podajajo dejanske trditve, ki lahko postanejo ranljive, če jih izpodbijamo, vendar se ne pretvarjajo, da temeljijo na dejstvih, kot to počne astrologija s svojim psevdoznanstvenim pristopom.

V: Ali ima znanost vedno prav?

O: Ne, znanost nima vedno prav, vendar jo je mogoče popraviti s preizkušanjem, ki jasno razlikuje med znanostjo in psevdoznanostjo.

V: Ali večinska znanstvena skupnost sprejema vse teorije?

O: Ne, nekatere teorije morda ne izpolnjujejo enega ali več pogojev znanstvenosti, zato jih glavna znanstvena skupnost ne sprejema nujno, čeprav so v določenih okoliščinah še vedno veljavne.