Kreacionizem: definicija, zgodovina in verska gibanja
Kreacionizem je versko prepričanje, da je bilo vesolje ustvarjeno tako, kot je opisano v verskih knjigah. V skladu z Genezo je Bog neposredno ustvaril življenje iz niča, ki je bil prej, in popravil kaos, ki je bil prej. Druge religije imajo drugačne mite o stvarjenju. Prvi pristop je znan kot creatio ex nihilo, kar je latinsko ime za stvarjenje iz ničesar.
O tem, da je Bog ustvaril svet, so že tisočletja učili pisci, kot je Avguštin iz Hipona.
Kreacionizem, kot ga poznamo danes, so v 19. stoletju začeli uveljavljati fundamentalistični protestanti, ki so nasprotovali teorijam o geologiji in evoluciji, ki so jih začeli postavljati znanstveniki.
V 20. stoletju so se kreacionistična gibanja začela tudi v islamu in judovstvu.
Vrste kreacionizma
- »MLADI Zemlji« (Young Earth) kreacionizem trdi, da je Zemlja stara le nekaj tisoč let in običajno temelji na dobesednem branju svetopisemskih rodovnikov.
- »Stari Zemlji« (Old Earth) kreacionizem sprejema geološke in astronomske dokaze o veliko daljšem časovnem obsegu, a še vedno zagovarja poseben, nadnaravni izvor življenja.
- Gap teorija in day‑age interpretacije poskušajo uskladiti biblijske opise s sodobnimi znanstvenimi ugotovitvami z različnimi hermenevtičnimi pristopi k pojmu »dni« v Genezi.
- Inteligentni načrt (Intelligent Design) ne uporablja nujno verskega jezika, temveč trdi, da nekateri naravni sistemi kažejo znake načrtovanja; to gibanje je v mnogih primerih kritizirano kot preoblečen kreacionizem.
- Teistična evolucija (nekateri avtorji je ne štejejo za kreacionizem) sprejema evolucijo in naravne procese kot orodje, ki ga vodi oziroma omogoča Bog.
Glavni argumenti in načela
Kreacionisti pogosto navajajo več vrst argumentov:
- teksti svetih spisov kot avtoritativni vir o izvoru življenja in vesolja;
- kritike evolucijske teorije, še posebej glede nastanka kompleksnih bioloških struktur;
- argumenti o namernem »dizajnu« v naravi (teleološki argumenti);
- izpostavljanje domnevnih neskladij in negotovosti v geoloških ali palaeontoloških interpretacijah.
Kritika in znanstveni pogled
Večina znanstvene skupnosti kreacionizem ne priznava kot znanost, ker njegove trditve navadno niso preverljive z empiričnimi metodami, niso pojasljive preko predvidljivih modelov in se ne prilagajajo na podlagi novih dokazov. Teorija evolucije, geologija in kozmologija temelje na obsežnih empiričnih podatkih in metodah, ki omogočajo preverljive napovedi in ponovljivost rezultatov.
Inteligentni načrt je bil v več sodnih postopkih (npr. znani so primeri v ZDA) ocenjen kot verska stvar, ne kot znanstvena teorija; sodbe so poudarile, da učenje ID v javnih šolah krši ločitev cerkve in države. Kritiki kreacionizma opozarjajo tudi na selektivno interpretacijo dokazov in na pomanjkanje predikcijskih moči, ki so značilne za znanstvene teorije.
Zgodovina in družbeni vpliv
Kreacionizem je imel več valov priljubljenosti: v 19. stoletju kot odgovor na razvoj sodobne znanosti, v 20. stoletju kot sestavni del verskega fundamentalizma in v zadnjih desetletjih kot politično in izobraževalno vprašanje. Znani zgodovinski dogodki, na primer sodni procesi in javne razprave o učnem načrtu, so oblikovali način, kako se kreacionizem pojavlja v javnem življenju.
Različne verske tradicije
V islamskih in judovskih skupnostih se pojavljajo lastne razlage stvarjenja. Nekateri muslimanski in judovski misleci zagovarjajo dobeselne interpretacije svetih besedil, drugi pa iščejo sintezo med verskim verovanjem in znanstvenimi dognanji. Zato v obeh tradicijah obstaja razpon stališč — od strogega nasprotovanja evoluciji do sprejemanja evolucijskih procesov kot združljivih z vero.
Izobraževanje in zakonodaja
Vprašanje, ali in kako naj se kreacionistične ideje predstavljajo v šolah, je predmet številnih pravnih in političnih spopadov. V nekaterih državah so bili sprejeti zakoni ali smernice, ki omejujejo učenje evolucije ali spodbujajo predstavitev »konkurenčnih« teorij o izvoru življenja; v drugih državah pa sta evolucija in ustrezne naravoslovne metode stalna dela kurikula. Odločitev o vključitvi kreacionizma v javno izobraževanje pogosto vpliva na širše družbene debate o državni sekularnosti, svobodi verskega izpovedovanja in naravi znanstvenega znanja.
Sodobna situacija in zaključek
Kreacionizem ostaja pomemben kulturni in verski pojav v mnogih delih sveta. Medtem ko znanstvena skupnost temelji na metodah, ki podpirajo evolucijo in naravne procese, kreacionistični pogledi nagovarjajo verske občine in posameznike, ki iščejo smisel in absolutne odgovore glede izvora življenja. Obstaja tudi širok spekter vmesnih stališč, ki poskušajo združiti vero in znanost, z namenom ohraniti versko identiteto hkrati pa spoštovati empirične dokaze.
Za razumevanje kreacionizma je koristno razlikovati med versko vero, filozofskimi stališči in znanstvenimi teorijami ter prepoznati, kje se posamezne ideje ujemajo ali razlikujejo glede na metodologijo in cilje.
"Ustvarjanje svetlobe", Gustave Doré
Prepričanje
Kreacionisti ne verjamejo, da so vsa današnja živa bitja nastala iz preprostih organizmov, ki so se skozi čas počasi spreminjali ali razvijali. Verjamejo, da je življenje nastalo tako, kot je danes, in da se ena oblika življenja ne more spremeniti v drugo. Medtem ko biologi in paleontologi pravijo, da se fosili razlikujejo od življenja, ki ga vidimo danes, in jih je mogoče urediti tako, da kažejo spremembe skozi čas. Kreacionizem mlade Zemlje pravi, da je življenje v sedanji obliki nastalo v kratkem času. Kot razlog za večino kamnitih formacij in večino fosilov navajajo Noetov potop. Obstaja tudi kreacionizem stare Zemlje.
Krščanski kreacionizem
Kreacionizem mlade Zemlje je prepričanje, da je Bog ustvaril Zemljo pred približno 6.000 ali 10.000 leti, kot je zapisano v Prvi Mojzesovi knjigi. Kreacionisti mlade Zemlje verjamejo, da je Bog ustvaril svet v šestih dneh (pri čemer je sedmi dan počival), kot piše v Prvi Mojzesovi knjigi. Kreacionizem mlade Zemlje pravi, da je za kreacionizem pomemben Noetov potop. Trdijo, da so "prvi zakopani fosili vsake skupine popolni in kompleksni (zapleteni), kar močno podpira svetopisemski koncept (idejo), da je bila vsaka vrsta življenja ustvarjena dobro zasnovana za razmnoževanje po svoji vrsti". Verjamejo, da je Sveto pismo dobesedno resnično (glej biblična nezmotljivost). Nekateri pravijo, da je težava pri tem ta, da se fosili pojavljajo v plasteh, imenovanih plasti.
- Fosili, za katere paleontologi menijo, da so se razvili prej, so najdeni v kamninah, za katere geologi menijo, da so starejše.
- Fosili, za katere paleontologi menijo, da so se razvili pozneje, so najdeni v različnih kamninah, za katere geologi menijo, da so mlajše.
Če bi šlo za fosile živali, ki so se utopile v poplavi, bi bili po mnenju znanstvenikov pomešani med seboj. Krščanski kreacionisti pravijo, da se je to zgodilo zaradi Noetove poplave, in opozarjajo na fosile živali, ki so hitro umrle. Ponujajo številne obrambne ukrepe. Nekatere od njih so:
1. Fosili, ki so bili hitro pokopani, kot v Lagerstätten. Eden od fosilov, o katerem govorijo kreacionisti, je tisti, pri katerem ena riba poje drugo ribo, ko je bila pokopana.
2. Polistratni fosili so fosili, ki gredo skozi več plasti kamnin. Kristjani pravijo, da se to ne more zgoditi, če so plasti kamnin nastale hitro.
3. Upognjene plasti kamnin so plasti kamnin, ki so upognjene na način, za katerega kristjani pravijo, da se v milijonih let ne more zgoditi. Kristjani pravijo, da jih je veliko.
Drugi kreacionisti verjamejo, da je Bog vse ustvaril pred 13.000 do 14.000 milijoni let. To se imenuje kreacionizem stare Zemlje.
Stvarniki opozarjajo na popolnost velikosti, oblike in oddaljenosti Zemlje, ki jo je zasnoval Bog, in na njene nepopolnosti kot dokaz, da je Zemlja umazana zaradi človeškega greha.
Izraz kreacionizem se lahko uporablja v več pomenih.
- Včasih kreacionizem pomeni, da je Bog ustvaril življenje in da se evolucija ni zgodila.
- V drugih primerih kreacionizem pomeni, da je Bog ustvaril vse, vendar se je to lahko zgodilo že zelo davno in se je morda zgodila teistična evolucija.
Liberalni kristjani ne verjamejo v nezmotljivost Svetega pisma in pravijo, da je Bog uporabil evolucijo, da bi ustvaril človeka in druga življenja. Ta ideja se imenuje teistična evolucija.
Islamski kreacionizem
Islamski kreacionizem je prepričanje, da je vesolje (vključno s človeštvom) neposredno ustvaril Alah, kot je zapisano v Koranu. Trenutno islam verska besedila razume dobesedno. Številni učenjaki pravijo, da je Geneza popačena različica Božjega sporočila. Tudi v Kviranu je mit o stvarjenju, vendar je bolj nejasen kot Geneza. To omogoča več razlag. Več liberalnih gibanj v islamu na splošno sprejema znanstvena stališča o starosti Zemlje, starosti vesolja in evoluciji.
Islam ima tudi svojo obliko teistične evolucije, ki pravi, da Koran podpira glavne znanstvene analize nastanka vesolja. Številni liberalni muslimani verjamejo v evolucijski kreacionizem.
Khalid Anees, predsednik Islamske družbe v Veliki Britaniji, se je udeležil konference z naslovom "Kreacionizem: Na konferenci "Kreacionizem: znanost in vera v šolah". Na tej konferenci je med drugim izpostavil naslednje točke: Med tem, kar je razodeto v Koranu, ter naravno selekcijo in preživetjem najmočnejših ni nobenega nasprotja. Vendar se nekateri muslimani, kot je Adnan Oktar, ne strinjajo, da se lahko ena vrsta razvije iz druge. Drugi muslimani verjamejo, da se lahko ena vrsta razvije iz druge.
Vendar pa je v porastu tudi gibanje islamskega kreacionizma. Tako kot gibanje v krščanstvu so tudi islamski kreacionisti zaskrbljeni, da bi lahko ugotovitve evolucijske teorije nasprotovale tistemu, kar je zapisano v Kviranu.
V Koranu je več verzov, ki jih nekateri sodobni avtorji razlagajo kot združljive s teorijami širjenja vesolja, velikega poka in velikega krča:
"Ali neverniki ne vidijo, da sta bila nebo (prostor) in zemlja združena, nato pa smo ju razdelili in iz vode ustvarili vse živo. Ali ne bodo potem verjeli?" [Koran 21:30]
"Potem se je obrnil k nebu (prostoru), ko je bilo dim, in rekel njemu in zemlji: "Pridite oba, hote ali neradi. Rekla sta: "Pojdi, hočeš ali nočeš!" In sta rekla: "Pojdi! [Koran: "Prihajamo, poslušni. 41:11]
"In mi smo tisti, ki smo z močjo zgradili nebo (prostor) in mi smo tisti, ki ga nenehno širimo." [Koran 51:47]
"Na dan, ko bomo zvili nebo (prostor) kot zvitek za pisanje, kot smo ustvarili prvo stvaritev, jo bomo razmnožili; obljuba (ki nas zavezuje); zagotovo jo bomo uresničili." [Koran 21:104]
Bahajski kreacionizem
Bahajska vera meni, da so pripovedi o stvarjenju v prejšnjih abrahamskih religijah simbolične in ne dobesedne. Bahá'í vera tudi priznava, da je Zemlja starodavna. Bahá'ullah je obstajal v istem času kot Charles Darwin, zato je poznal Darwinova dela.
Znanstvena kritika
Verske skupnosti v ZDA spodbujajo vključevanje nadnaravnih razlag nastanka življenja in vesolja kot celote. Evolucija ni bila vključena v šolske učbenike do šestdesetih let 20. stoletja. Leta 1987 je Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike priznalo, da kreacionizem ni znanstveni in da se ga ne sme poučevati v javnih šolah.
Sorodne strani
- Človeška časovnica
- Časovni okvir življenja
- Časovna lestvica narave
- Fundamentalizem
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kreacionizem?
O: Kreacionizem je versko prepričanje, ki trdi, da je bilo vesolje ustvarjeno na način, opisan v verskih besedilih.
V: Kako je Bog ustvaril življenje v skladu z Genezo?
O: Po Genezi je Bog ustvaril življenje tako, da ga je neposredno ustvaril iz niča, ki je bil prej, in popravil kaos.
V: Kaj je creatio ex nihilo?
O: Creatio ex nihilo je latinsko ime za stvarjenje iz nič, kar je prvi pristop kreacionizma.
V: Kdo je učil idejo, da je Bog ustvaril svet v tisočletjih?
O: Pisatelji, kot je Avguštin iz Hipona, so učili idejo, da je Bog ustvaril svet pred tisočletji.
V: Kako se je začel kreacionizem, kot ga poznamo?
O: Kreacionizem, kot ga poznamo, so v 19. stoletju začeli razvijati fundamentalistični protestanti, ki so nasprotovali teorijam o geologiji in evoluciji, ki so jih začeli postavljati znanstveniki.
V: Katere druge religije so v 20. stoletju začele kreacionistična gibanja?
O: V 20. stoletju so se kreacionistična gibanja začela tudi v islamu in judaizmu.
V: Kakšni so različni miti o stvarjenju v drugih religijah?
O: Druge religije imajo različne mite o stvarjenju poleg Geneze, knjige Svetega pisma.
