Bog – definicija, teizem, ateizem, monoteizem in politeizem
Razlaga pojma Boga: teizem, ateizem, deizem, agnosticizem ter monoteizem in politeizem — primeri, razlike in verske perspektive na enem mestu.
Po nekaterih filozofijah, religijah in mitologijah je Bog stvarnik Zemlje in vsega drugega. Pomembno je poudariti, da se pojem "Bog" zelo razlikuje med kulturami, religijami in filozofskimi šolami: za nekatere je to osebno, osebno-sorodno bitje, ki vstopa v odnos z ljudmi, za druge pa je to neosebna, abstraktna sila ali temeljna resničnost sveta.
Filozofska in verska stališča glede obstoja Boga
Teisti verjamejo, da je Bog ustvaril vse, kar obstaja in je kdaj obstajalo. V večini religij verjamejo, da je Bog nesmrten (ne more umreti) in da ima neomejeno moč, modrost ali dobroto — lastnosti, o katerih se filozofi in teologi intenzivno razpravljajo. Prepričanje, da Bog ali bogovi obstajajo, se običajno imenuje teizem.
Ljudje, ki zavračajo prepričanje o obstoju Boga ali drugih božanstev, se imenujejo ateisti. Ateizem je lahko stališče, ki trdi, da bogovi ne obstajajo, ali preprosto odsotnost vere v bogove. Agnostiki menijo, da ne moremo z gotovostjo vedeti, ali Bog ali bogovi obstajajo; to stališče zadeva epistemološko (spoznavno) možnost dokazovanja božjega obstoja ali neobstoja. Deisti verjamejo v Boga kot stvarnika, vendar običajno zavračajo razodetja, čudeže in posredništvo organiziranih religij. Ljudje, ki menijo, da je pred vsakršno teološko obravnavo najprej treba jasno opredeliti, kaj pomeni beseda "Bog", so ignostiki.
Monoteizem, politeizem in druge oblike verovanj
V nekaterih religijah je veliko bogov. To se imenuje politeizem. Politeizem vključuje različne načine razumevanja božanstev: nekateri politeisti verjamejo v hierarhično ureditev bogov, drugi v lokalna ali specializirana božanstva za različna področja (narava, vojna, plodnost ipd.). Politeistične tradicije omogočajo obredje in mite, ki pojasnjujejo naravne pojave in človeške izkušnje. Nekatere politeistične religije so hinduizem, šintoizem, taoizem, wicca in različice budizma, ki so se sinhronizirale s tradicionalnimi ljudskimi religijami, s katerimi so prišle v stik.
Druge religije verjamejo le v enega boga, kar imenujemo monoteizem. Monoteistična ideja pogosto vključuje prepričanje o enovitem, vseprisotnem in edinem bogu, ki je vir moralnega zakona in ustvarjalne moči. Nekatere monoteistične religije so krščanstvo, judaizem, islam, bahajska vera in sikhizem.
Med tema glavnima poloma obstajajo tudi prehodne ali drugačne oblike stališč, na primer:
- Henoteizem: čaščenje enega boga brez zanikanja obstoja drugih;
- Panteizem: prepričanje, da je Bog enačen z naravo ali vesoljem;
- Panenteizem: ideja, da Bog vključuje vesolje, hkrati pa ga presega;
- Animizem: prepričanje, da imajo različni deli narave duhovne ali božanske lastnosti.
Glavne atribute Boga in filozofske težave
V klasičnih monoteističnih tradicijah so pogosto pripisani naslednji atributi:
- Vsemogočnost (omnipotenca) — zmožnost delovanja brez omejitev;
- Vsemogočnost razuma (vsevednost ali omniscience) — popolno poznavanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti;
- Vsemestnost (vseprisotnost) — prisotnost povsod hkrati;
- Večnost — brez začetka in brez konca oziroma nadčasna narava;
- Vsemilost ali popolna dobrota — moralna popolnost kot vir dobrega.
Različne predstave Boga v praksah in mitih
Predstave Boga se močno razlikujejo: v nekaterih religijah je Bog ustvarjalec in upravljalec sveta; v drugih je božanstvo bolj oddaljeno ali ciklično narave (npr. bogovi, povezani s sezonskimi spremembami). Nekatere tradicije poudarjajo osebni odnos s Bogom (molitev, prerokbe, razodetja), druge pa duhovno izkušnjo, meditacijo ali notranjo enotnost z božanskim. Zgodovinsko so se pojavi monoteizma, politeizma in drugih oblik pogosto prepletali in spreminjali, ko so se družbe srečevale, širile ali spreminjale svoje kulturne in teološke izkušnje.
Pravila pisanja in jezikovne opombe
V angleščini se beseda "gods" piše z malimi črkami. Bog se običajno piše z veliko začetnico, kadar se nanaša na vrhovno bitje v monoteističnem smislu; v slovenskem jeziku se pri imenu edinega Boga pogosto uporablja velika začetnica iz spoštovanja ali konvencije. Nekateri politeisti prav tako uporabljajo veliko začetnico, ko govorijo o svojem najpomembnejšem bogu. V vsakdanjem jeziku pa se raba velikih ali malih začetnic razlikuje glede na kontekst, versko pripadnost in stil pisanja.
Zaključek: Pojem Bog je bogat in večplasten — vključuje različne ontološke (o naravi biti), epistemološke (o tem, kako lahko vemo) in etične (o moralnih posledicah) razsežnosti. Razumevanje tega pojma zahteva pozornost do kulturnih, zgodovinskih in filozofskih razlik, ki oblikujejo, kako ga posamezne skupnosti in posamezniki dojemajo in častijo.
Allah, kar v arabskem jeziku pomeni Bog
Ali Bog obstaja?
Veliko ljudi se sprašuje, ali Bog obstaja. Filozofi, teologi in drugi so poskušali dokazati, da obstaja, drugi pa so poskušali to teorijo ovreči. V filozofski terminologiji se takšni argumenti nanašajo na epistemologijo ontologije Boga. Razprava obstaja predvsem v filozofiji, saj se znanost ne ukvarja s tem, ali nadnaravne stvari obstajajo ali ne.
Obstoj Boga je povezan s številnimi filozofskimi vprašanji. Nekatere opredelitve Boga niso natančne. Argumenti za obstoj Boga običajno vključujejo metafizične, empirične, induktivne in subjektivne vrste. Nekatere teorije temeljijo na luknjah v evolucijski teoriji ter na redu in kompleksnosti v svetu. Argumenti proti obstoju Boga običajno vključujejo empirične, deduktivne in induktivne argumente. Zaključki včasih vključujejo: "Bog ne obstaja" (močan ateizem); "Bog skoraj zagotovo ne obstaja" (dejanski ateizem); "nihče ne ve, ali Bog obstaja" (agnosticizem); "Bog obstaja, vendar tega ni mogoče dokazati ali ovreči" (deizem ali teizem); in "Bog obstaja in to je mogoče dokazati" (teizem). Obstaja veliko različic teh stališč, včasih pa se za nekatera od njih uporabljajo tudi drugačna imena. Na primer, stališče "Bog obstaja in to je mogoče dokazati" se včasih imenuje "gnostični teizem" ali "močan teizem".
Imena
V različnih verstvih so različna imena za Boga. Nekateri primeri so Jahve, Elohim v judovstvu in krščanstvu, Alah v islamu, Baha v bahajski veri in Ahura Mazda v zoroastrizmu.
Verovanje v Boga
Do leta 2000 je bilo približno 53 % svetovnega prebivalstva pripadnikov ene od treh glavnih abrahamskih religij (33 % krščanstva, 20 % islama, manj kot 1 % judovstva), 6 % budizma, 13 % hinduizma, 6 % tradicionalne kitajske religije, 7 % različnih drugih religij, manj kot 15 % pa jih ni bilo vernih. Večina teh verskih prepričanj vključuje Boga ali bogove. Nekatere religije ne verjamejo v boga ali ne vključujejo pojma boga.
Odstotek ljudi v evropskih državah, ki so leta 2005 izjavili, da "verjamejo, da obstaja Bog". Države z vzhodnopravoslavno (npr. Grčija, Romunija itd.) ali muslimansko (Turčija) večino so običajno najvišje.
Bog v abrahamskih religijah
Abrahamske religije so zelo priljubljene monoteistične religije. Znane abrahamske religije so judovstvo, krščanstvo in islam. Monoteistične pomenijo, da pripadniki teh religij verjamejo, da obstaja samo en Bog. V judovstvu se ime Boga običajno ne sme izgovarjati, vendar ga nekateri Judje danes imenujejo YHWH (Jahve) ali Jehova. Muslimani pravijo besedo Alah, ki je arabska beseda za "Boga".
Verniki abrahamskih religij (razen islamskih) verjamejo, da je Bog ustvaril človeka po svoji podobi, vendar ljudje te ideje ne razumejo zlahka. Ena od umetniških idej je ideja modrega starešine, ki se uporablja od renesanse dalje.
Bog v krščanstvu
Krščansko Sveto pismo govori o Bogu na različne načine. V krščanskem kanonu Stara zaveza govori o "Bogu Očetu", Nova zaveza pa o Jezusu ali "Bogu Sinu". Mnogi kristjani verjamejo, da je bil Jezus utelešenje Boga na Zemlji. Kristjani menijo, da je tudi Sveti Duh Bog, tretja Božja oseba.
V Novi zavezi so tri bitja, ki naj bi bila Bog v različnih oblikah: Oče, Sin in Sveti Duh (znan tudi kot Sveti Duh). To imenujemo Sveta Trojica. Čeprav besede "Trojica" v Svetem pismu ni, je beseda, uporabljena za Boga v prvem poglavju Prve Mojzesove knjige, dejansko množinska, v Novi zavezi pa je uporabljen stavek "v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha" (npr. Mt 28,19). Druga beseda, za katero kristjani verjamejo, da ima popolnoma enak pomen kot "Trojica", je beseda "božanstvo", ki je v Svetem pismu.
Kristjani verjamemo, da se je Bog utelesil v človeškem telesu, se normalno rodil in normalno zrasel v človeka z imenom Jezus ali Ješua ter prišel na Zemljo, da bi vsakemu človeku omogočil odrešitev od lastnega zla, imenovanega greh. Učinek osebnega zla daleč presega posledice, ki jih ljudje povzročajo drug drugemu v svetu, ampak vpliva na odnos z Bogom Očetom, in tega vidika sebe ne moremo obravnavati z lastnimi prizadevanji za samouresničitev, ampak je potrebno posredovanje Boga, da bi se človek popravil. Ko je Jezus molil in se pogovarjal z Bogom, ga je imenoval "Oče" in učil druge, naj počnejo enako.
Jezus je tudi učil, da se mora človek ponovno roditi, da bi prejel Božjega Duha, sicer ostane ločen od Boga in deluje le na podlagi lastnega uma ter je tako dovzeten za prevare človeških filozofij ali številnih duhovnih filozofij, ki ne prihajajo od Boga, temveč od padlih angelov, ki so v različnih lažnih religijah. Ko oseba zavestno sprejme zastonj dar večnega življenja, ki ga ponuja Jezusova žrtev, Bog začne živeti v posamezniku, kot je živel v človeštvu pred padcem.
Bog v vzhodnih religijah
V hinduizmu obstaja samo en Bog, imenovan Brahman, vendar naj bi se Brahman večkrat utelesil. Med njimi so Rama, Krišna, Buda, Šiva, Kali, Parvati in Durga. Za mnoge tujce je čaščenje različnih božjih inkarnacij pojmovano kot čaščenje mnogih bogov. Vendar je to v resnici le čaščenje enega Boga na različne načine.
Nekateri hindujci tudi verjamejo, da božji duh živi v vsakem človeku. Ta ideja se imenuje advaita vedanta, kar je hindujski izraz za monizem.
Religije, kot sta budizem in konfucianizem, častijo številne bogove, včasih pa jih sploh ne častijo.
V šintoizmu ni enega samega posebnega boga, kot je to v večini religij, temveč je veliko različnih božanstev, imenovanih kami, ki so duh in bistvo vseh stvari v naravi, tako živih kot neživih, na primer tudi kamnov, dreves in poezije. Ker je šintoizem politeistična religija, se običajno verjame, da obstaja osem milijonov kamijev (八百万の神 yaoyorozu-no-kami), v japonskem jeziku se številka "osem milijonov" običajno uporablja v pomenu neskončnosti.
Bog v zahodni filozofiji
Filozofi lahko govorijo o bogu ali bogu; včasih govorijo o določenem bogu, včasih pa govorijo le o ideji boga.
Eden prvih zahodnih filozofov, ki je o Bogu pisal monoteistično, je bil Grk Aristotel, ki ga je opisal kot vrhovni vzrok. Aristotel je videl boga kot bitje, zaradi katerega se vse dogaja, vendar nanj ne vpliva nič drugega.
Z Bogom so povezane tudi nekatere filozofske težave. Eden od njih se imenuje Božji paradoks. Gre za vprašanje, ali lahko (vsemogočni) Bog naredi tako težko goro, da je ne more dvigniti.
Sorodne strani
- Božanstvo
- Tomaž Akvinski
- Immanuel Kant
- LOONA
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Bog?
O: Bog je bitje ali duh, ki ga častijo kot božanstvo. V nekaterih religijah velja za stvarnika vesolja in verjamejo, da ima neomejeno moč.
V: Kaj je deizem?
O: Deizem je prepričanje, da Bog obstaja, vendar stvari v vesolju ne spreminja pogosto ali jih nikoli ne spreminja.
V: Kaj je panteizem?
O: Panteizem je prepričanje, da je vesolje samo Bog.
V: Kaj je ateizem?
O: Ateizem je prepričanje, da ni božanstev.
V: V kaj verjamejo agnostiki?
O: Agnostiki menijo, da ne moremo z gotovostjo vedeti, ali Bog ali bogovi obstajajo, vendar pa lahko (ali pa tudi ne) verjamejo, da obstaja vsaj eno božanstvo.
V: Koliko bogov je v monoteističnih religijah?
O: V monoteističnih religijah obstaja samo en bog - Jahve, Elohim, Alah, Baha in Ahura Mazda so nekateri primeri imen, ki jih imajo ti bogovi v različnih religijah.
V: Koliko bogov je v politeističnih religijah? O: V politeističnih religijah je več bogov - hinduizem, šintoizem, taoizem, poganstvo, wicca in nekatere različice budizma vključujejo več božanstev kot del svojih verovanj.
Iskati