Bog – definicija, teizem, ateizem, monoteizem in politeizem

Veliko ljudi se sprašuje, ali Bog obstaja. Filozofi, teologi in drugi so poskušali dokazati, da obstaja, drugi pa so poskušali to teorijo ovreči. V filozofski terminologiji se takšni argumenti nanašajo na epistemologijo ontologije Boga. Razprava obstaja predvsem v filozofiji, saj se znanost ne ukvarja s tem, ali nadnaravne stvari obstajajo ali ne.

Obstoj Boga je povezan s številnimi filozofskimi vprašanji. Nekatere opredelitve Boga niso natančne. Argumenti za obstoj Boga običajno vključujejo metafizične, empirične, induktivne in subjektivne vrste. Nekatere teorije temeljijo na luknjah v evolucijski teoriji ter na redu in kompleksnosti v svetu. Argumenti proti obstoju Boga običajno vključujejo empirične, deduktivne in induktivne argumente. Zaključki včasih vključujejo: "Bog ne obstaja" (močan ateizem); "Bog skoraj zagotovo ne obstaja" (dejanski ateizem); "nihče ne ve, ali Bog obstaja" (agnosticizem); "Bog obstaja, vendar tega ni mogoče dokazati ali ovreči" (deizem ali teizem); in "Bog obstaja in to je mogoče dokazati" (teizem). Obstaja veliko različic teh stališč, včasih pa se za nekatera od njih uporabljajo tudi drugačna imena. Na primer, stališče "Bog obstaja in to je mogoče dokazati" se včasih imenuje "gnostični teizem" ali "močan teizem".

V različnih verstvih so različna imena za Boga. Nekateri primeri so Jahve, Elohim v judovstvu in krščanstvu, Alah v islamu, Baha v bahajski veri in Ahura Mazda v zoroastrizmu.

Do leta 2000 je bilo približno 53 % svetovnega prebivalstva pripadnikov ene od treh glavnih abrahamskih religij (33 % krščanstva, 20 % islama, manj kot 1 % judovstva), 6 % budizma, 13 % hinduizma, 6 % tradicionalne kitajske religije, 7 % različnih drugih religij, manj kot 15 % pa jih ni bilo vernih. Večina teh verskih prepričanj vključuje Boga ali bogove. Nekatere religije ne verjamejo v boga ali ne vključujejo pojma boga.

Abrahamske religije so zelo priljubljene monoteistične religije. Znane abrahamske religije so judovstvo, krščanstvo in islam. Monoteistične pomenijo, da pripadniki teh religij verjamejo, da obstaja samo en Bog. V judovstvu se ime Boga običajno ne sme izgovarjati, vendar ga nekateri Judje danes imenujejo YHWH (Jahve) ali Jehova. Muslimani pravijo besedo Alah, ki je arabska beseda za "Boga".

Verniki abrahamskih religij (razen islamskih) verjamejo, da je Bog ustvaril človeka po svoji podobi, vendar ljudje te ideje ne razumejo zlahka. Ena od umetniških idej je ideja modrega starešine, ki se uporablja od renesanse dalje.

Bog v krščanstvu

Krščansko Sveto pismo govori o Bogu na različne načine. V krščanskem kanonu Stara zaveza govori o "Bogu Očetu", Nova zaveza pa o Jezusu ali "Bogu Sinu". Mnogi kristjani verjamejo, da je bil Jezus utelešenje Boga na Zemlji. Kristjani menijo, da je tudi Sveti Duh Bog, tretja Božja oseba.

V Novi zavezi so tri bitja, ki naj bi bila Bog v različnih oblikah: Oče, Sin in Sveti Duh (znan tudi kot Sveti Duh). To imenujemo Sveta Trojica. Čeprav besede "Trojica" v Svetem pismu ni, je beseda, uporabljena za Boga v prvem poglavju Prve Mojzesove knjige, dejansko množinska, v Novi zavezi pa je uporabljen stavek "v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha" (npr. Mt 28,19). Druga beseda, za katero kristjani verjamejo, da ima popolnoma enak pomen kot "Trojica", je beseda "božanstvo", ki je v Svetem pismu.

Kristjani verjamemo, da se je Bog utelesil v človeškem telesu, se normalno rodil in normalno zrasel v človeka z imenom Jezus ali Ješua ter prišel na Zemljo, da bi vsakemu človeku omogočil odrešitev od lastnega zla, imenovanega greh. Učinek osebnega zla daleč presega posledice, ki jih ljudje povzročajo drug drugemu v svetu, ampak vpliva na odnos z Bogom Očetom, in tega vidika sebe ne moremo obravnavati z lastnimi prizadevanji za samouresničitev, ampak je potrebno posredovanje Boga, da bi se človek popravil. Ko je Jezus molil in se pogovarjal z Bogom, ga je imenoval "Oče" in učil druge, naj počnejo enako.

Jezus je tudi učil, da se mora človek ponovno roditi, da bi prejel Božjega Duha, sicer ostane ločen od Boga in deluje le na podlagi lastnega uma ter je tako dovzeten za prevare človeških filozofij ali številnih duhovnih filozofij, ki ne prihajajo od Boga, temveč od padlih angelov, ki so v različnih lažnih religijah. Ko oseba zavestno sprejme zastonj dar večnega življenja, ki ga ponuja Jezusova žrtev, Bog začne živeti v posamezniku, kot je živel v človeštvu pred padcem.

V hinduizmu obstaja samo en Bog, imenovan Brahman, vendar naj bi se Brahman večkrat utelesil. Med njimi so Rama, Krišna, Buda, Šiva, Kali, Parvati in Durga. Za mnoge tujce je čaščenje različnih božjih inkarnacij pojmovano kot čaščenje mnogih bogov. Vendar je to v resnici le čaščenje enega Boga na različne načine.

Nekateri hindujci tudi verjamejo, da božji duh živi v vsakem človeku. Ta ideja se imenuje advaita vedanta, kar je hindujski izraz za monizem.

Religije, kot sta budizem in konfucianizem, častijo številne bogove, včasih pa jih sploh ne častijo.

V šintoizmu ni enega samega posebnega boga, kot je to v večini religij, temveč je veliko različnih božanstev, imenovanih kami, ki so duh in bistvo vseh stvari v naravi, tako živih kot neživih, na primer tudi kamnov, dreves in poezije. Ker je šintoizem politeistična religija, se običajno verjame, da obstaja osem milijonov kamijev (八百万の神 yaoyorozu-no-kami), v japonskem jeziku se številka "osem milijonov" običajno uporablja v pomenu neskončnosti.

Filozofi lahko govorijo o bogu ali bogu; včasih govorijo o določenem bogu, včasih pa govorijo le o ideji boga.

Eden prvih zahodnih filozofov, ki je o Bogu pisal monoteistično, je bil Grk Aristotel, ki ga je opisal kot vrhovni vzrok. Aristotel je videl boga kot bitje, zaradi katerega se vse dogaja, vendar nanj ne vpliva nič drugega.

Z Bogom so povezane tudi nekatere filozofske težave. Eden od njih se imenuje Božji paradoks. Gre za vprašanje, ali lahko (vsemogočni) Bog naredi tako težko goro, da je ne more dvigniti.

• Božanstvo
• Tomaž Akvinski
• Immanuel Kant
• LOONA