Sveti Tomaž Akvinski (1225 – 7. marec 1274) je bil katoliški dominikanski duhovnik iz Italije, katoliški svetnik in filozof. Rodil se je v Roccasecci kot sin grofa Andulfa Akvinskega in grofice Teodore iz Teana.

Izobraževanje in duhovni poklic

Zgodaj se je izobraževal v benediktinskem samostanu na Monte Cassinu. Kasneje je študiral na univerzi v Neaplju (Neapol), kjer je med sošolci dobil vzdevek "neumen vol" zaradi mirne, premišljene drže in počasnejše govorice – vzdevek, ki je bil v nasprotju z njegovo globoko intelektualno nadarjenostjo. Študiral je filozofijo, teologijo, cerkveno zgodovino, liturgijo in kanonsko pravo. Po odločitvi za versko življenje je leta 1244 vstopil v dominikanski red.

Njegova družina, ki je želela zanj svetovno ali benediktinsko kariero, ga je za kratek čas zaprla v gradu, da bi ga odvrnila od vstopa v red. Ko so ga po dveh letih izpustili, se je Tomaž dokončno pridružil dominikancem in nadaljeval študij pod vodstvom velikih učiteljev, med drugimi Albertom Velikim, v Kölnu in Parizu.

Delo in filozofija

Tomaž Akvinski je znan po prizadevanju, da bi združil krščansko vero z aristotelsko filozofijo. Najbolj znana dela so Summa Theologica (nedokončana) in Summa contra Gentiles. Pisal je tudi obširne komentarje o Aristotelu, teološke traktate ter krajših razprav (npr. De ente et essentia) in homilije. V svojem filozofskem sistemu je predstavil več znanih argumentov za obstoj Boga (t. i. pet poti), med njimi različice kozmološkega in teleološkega argumenta.

Akvinski je bil pomemben avtor na področju naravnega prava. Po njegovi teoriji obstaja naravni moralni red, ki ga je mogoče spoznati z razumsko preučitvijo človeške narave — to pomeni, da obstajajo univerzalna moralna načela, ki urejajo človeško delovanje. Razvil je tudi sistem etike, ki temelji na krepostih in vrlinah ter na razumevanju cilja (telosa) človeka.

Učinek, kanonizacija in dediščina

Akvinski velja za enega najvplivnejših srednjeveških mislecev in temelj katoliške scholastike. Leta 1323 ga je papež Janez XXII. razglasil za svetnika, leta 1567 pa je bil razglašen za enega izmed doktorjev Cerkve. Njegova misel (t. i. tomizem) je v naslednjih stoletjih močno vplivala na teologijo, filozofijo prava ter na izobraževanje v cerkvenih in univerzitetnih ustanovah. Po njem je poimenovanih več šol in univerz, med drugim Papeška in kraljeva univerza Santo Tomas v Manili na Filipinih.

Tomaž ima optimističen pogled na človeško naravo: verjel je, da je človekova narava usmerjena k dobremu in da je razum sposoben prepoznati moralna načela. Je tudi zaščitnik študentov in univerz ter ostaja eden osrednjih avtorjev v katoliški filozofiji in teologiji.

Opombe:

  • Datum rojstva je približen (okoli leta 1225), datum smrti je 7. marec 1274; umrl je na poti domov iz Rimskega zbora (drugi nicejski/sobenik Liona).
  • Summa Theologica ostaja temeljno delo za razumevanje njegovega sinteze vere in razuma; večina življenjepisa je znana tudi iz njegovih lastnih del in spisov sodobnikov.