Thomas Henry Huxley: angleški biolog, zagovornik Darwina in agnostik

Thomas Henry Huxley PC PRS (4. maj 1825 - 29. junij 1895) je bil angleški biolog, specializiran za primerjalno anatomijo. Rodil se je v Ealingu v Middlesexu. Bil je prijatelj in podpornik Charlesa Darwina ter je deloval v javnosti. Bil je član desetih kraljevih komisij.

Življenjepis in izobraževanje

Huxley se je formalno izobraževal le v omejenem obsegu in je veliko znanja pridobil samostojno. Kot mlad fant je opravil izpit za kirurga in leta 1846 odšel kot mlad kirurg-naravoslovec na raziskovalno plovbo na ladji HMS Rattlesnake (1846–1850), kjer je zbral bogat material in opazovanja iz morij in tropskih predelov. Ta izkušnja je močno vplivala na njegovo poznejšo kariero v anatomiji, paleontologiji in zoologiji.

Znanstveno delo in prispevki

Huxley je postal naravno nadarjen anatom in zoolog, znan po natančnih primerjavah skeletov, razvoju in klasifikaciji vretenčarjev. Pomembno je njegovo delo o človeški anatomiji in o odnosu med človekom in opic, ki je bilo objavljeno tudi v knjigi Evidence as to Man's Place in Nature (1863). Huxley je poudarjal kontinuiteto med vrstami in opozarjal na skupne morfološke značilnosti, s čimer je prispeval k uveljavitvi evolucijskih idej v bioloških znanostih.

Ena od njegovih daljnosežnih hipotez je bila tudi predpostavka, da so se ptice razvile iz majhnih mesojedih dinozavrov. Sčasoma so paleontološka odkritja potrdila tesne vezi med nekaterimi dinozavri in prvimi ptičjimi oblikami, tako da je bila Huxleyjeva domneva zgodovinsko pomembna.

Čeprav je v javnosti znan kot goreč podpornik Charlesa Darwina in evolucijske teorije, je Huxley pogosto zavzemal previdne in kritične stališča glede mehanizmov (npr. naravne selekcije) ter je ločeval sprejetje evolucije kot dejstva od popolne privolitve v vse Darwinove razlage. V znanstvenih razpravah je cenil empirične dokaze in natančno primerjalno analizo.

Javno delovanje in razprave

Danes ga včasih imenujejo Darwinov buldog, saj je podpiral evolucijsko teorijo Charlesa Darwina. Vendar se ta izraz za časa njegovega življenja ni uporabljal. Huxley je počasi sprejemal nekatere Darwinove zamisli, vendar je Darwina v javnosti iskreno podpiral.

Huxleyjeva razprava z angleškim škofom Samuelom Wilberforceom leta 1860 je bila znan javni dogodek. Debata je bila o evoluciji in o njej je veliko poročal tisk. Mnogi so menili, da je Huxley v tej razpravi zmagal, kar je pomagalo Huxleyjevi karieri in teoriji evolucije. Ta dogodek je postal simbol konflikta med novimi znanstvenimi idejami in tradicionalnimi verskimi razlagami.

V prizadevanjih za širjenje znanosti je bil Huxley aktiven tudi v različnih strokovnih in javnih skupinah (med drugim je sodeloval v krogu X-Club, skupini znanstvenikov, ki so si prizadevali za profesionalizacijo znanosti). Leta 1883–1885 je bil predsednik Kraljeve družbe (Royal Society), kar je potrdilo njegov vodilni položaj v britanski znanstveni skupnosti.

Agnosticizem, izobraževanje in vpliv na družbo

Huxley je v Veliki Britaniji razvijal tudi znanstveno izobraževanje in se boril proti skrajnim oblikam religije. Te dejavnosti so imele velik vpliv na razmišljanje ljudi v Veliki Britaniji in drugod o svetu. Huxley je z izrazom agnostik označil, da ne ve, ali bog obstaja ali ne. Izraz agnostik uporabljamo še danes; Huxley ga je uvedel (pogosto se navaja leto 1869) kot opis stališča, ki zahteva dokaze in zavrača gotove odgovore brez ustreznih dokazov.

Kot javni intelektualec je Huxley močno vplival na reforme v šolstvu: spodbujal je učenje temeljev naravoslovja, razvijal politike za uvajanje znanstvenega izobraževanja in nasprotoval temu, da bi verska doktrina ovirala znanstveno raziskovanje.

Objave, pozneje življenje in zapuščina

Huxley je objavil številne eseje, predavanja in znanstvena dela, ki so popularizirala metode znanstvenega sklepanja in razpravljala o mestih človeka v naravi. Njegova knjiga in razprave so vplivale na generacije biologov in javnosti. Huxley je bil tudi član mnogih komisij in odborov, ki so oblikovali britansko znanstveno politiko.

Huxley je umrl v Eastbournu v Sussexu. Trije njegovi vnuki so postali slavni v 20. stoletju; med njimi sta znana pisatelj Aldous Huxley in biolog Julian Huxley, kar priča o daljnosežni družinski zapuščini v znanosti in kulturi.

Njegov vpliv se še danes čuti v bioloških vedah, v izobraževanju in v javnem dojemanju vloge znanosti v družbi — Huxley ostaja ena ključnih osebnosti pri uveljavljanju sodobnega znanstvenega pristopa in pri širjenju evolucijske misli.

Potovanje okoli sveta

Kot mladenič se je Huxley odpravil na dolgo raziskovalno potovanje po južnih celinah. Bil je pomočnik kirurga na ladji Kraljeve mornarice HMS Rattlesnake. Zbiral je morske živali in jih preučeval. Na Novi Gvineji in vzhodni obali Avstralije je stopil na kopno in preučeval živali ter domorodna ljudstva. V Sydneyju v Avstraliji se je zaljubil v dekle in nekaj let pozneje sta se poročila in imela otroke.

Ladja HMS Rattlesnake pri Sydney Heads, avtor Oswald Brierly, ladijski umetnik.

Javno delo

Huxley je bil pomembna javna osebnost. Ko je bil mlad, na britanskih univerzah praktično ni bilo diplom iz biologije, prav tako je bilo malo tečajev. Večina biologov v njegovem času je bila samouki ali pa so se izobraževali na medicinskih fakultetah. Ko se je upokojil, so bili na večini univerz profesorji biologije in obstajalo je široko soglasje o tem, kaj je treba poučevati. Huxley je bil edina oseba, ki je imela največji vpliv na to preoblikovanje. Huxley je bil približno trideset let najučinkovitejši zagovornik evolucije. Po mnenju nekaterih je bil Huxley "vodilni angleški predstavnik znanosti v devetnajstem stoletju".

Šole in Sveto pismo

Huxley je podpiral branje Svetega pisma v šolah. Huxley je bil proti organizirani religiji, vendar je menil, da moralni nauki Svetega pisma in uporaba jezika pomagajo pri življenju v Angliji. "Ne zagovarjam požiga ladje, da bi se znebil ščurkov."

Vendar je Huxley predlagal, da bi ustvarili urejeno različico Svetega pisma brez "pomanjkljivosti in napak... Teh nežnih otrok ne bi smeli učiti tega, v kar sami ne verjamete". Londonski šolski svet je glasoval proti njegovi zamisli, vendar je glasoval tudi proti zamisli, da bi z javnim denarjem podpirali učence, ki obiskujejo cerkvene šole. O teh točkah je potekala živahna razprava, ki je bila podrobno zapisana. Huxley je dejal: "Nikoli ne bom sodeloval pri tem, da bi država omogočila, da se otroci v tej državi vključijo v cerkvene šole. Parlamentarni zakon, ki je ustanovil šole, je dovoljeval branje Svetega pisma, vendar ni dovoljeval poučevanja nobenega posebnega verskega nauka.

Morda je prav, da Huxleyja vidimo kot pomočnika sekularizacije britanske družbe, ki se je postopoma odvijala v naslednjem stoletju. Ernst Mayr je dejal: "Težko je dvomiti, da je [biologija] pripomogla k spodkopavanju tradicionalnih prepričanj in vrednostnih sistemov. Huxley je bil bolj kot kdor koli drug odgovoren za ta trend v Veliki Britaniji.

Kraljeve komisije

Huxley je sodeloval pri desetih kraljevih in drugih naročilih. Med temi so bili medicinsko pravo, nalezljive bolezni, vivisekcija, ribištvo, univerze na Škotskem in naravoslovno izobraževanje na Irskem. V letih 1881-85 je bil inšpektor za ribištvo, imel pa je tudi številne nagrade številnih univerz. V letih 1883-1885 je bil predsednik Kraljeve družbe. Britanska država ga je za nagrado za njegovo javno delo imenovala za tajnega svetnika.

Huxley kot predsednik Kraljeve družbe okoli leta 1883

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Thomas Henry Huxley?

V: Kje se je rodil?

V: Kaj je Huxley storil, da bi pripomogel k teoriji evolucije?

V: Kako je prispeval k znanstvenemu izobraževanju?

V: Kateri izraz je Huxley uporabil za opis svojih prepričanj o Bogu?

V: Kdo je bil John Tyndall?

Išči po črki