Akademske diplome in stopnje: vodnik od dodiplomskega do doktorata

Akademska diploma je potrdilo, ki ga študenti dobijo, ko diplomirajo na univerzi. Dokazuje, da so uspešno opravili predavanja in zaključni izpit. Pogosto je diploma hkrati tudi uradni dokument o pridobljeni stopnji izobrazbe in je lahko pogoj za vstop na trg dela ali za nadaljnje študijsko napredovanje.

To je uradno pooblastilo. Trajanje tečajev in število predmetov se razlikujeta glede na to, katero šolo obiskujete in po katerem izobraževalnem sistemu deluje država. V ZDA srednje šole podeljujejo diplome dijakom, ki končajo šolanje; te diploma sicer potrjuje zaključek srednješolskega izobraževanja, vendar se običajno loči od akademske diplome, ki jo podeljuje univerza.

Osnovne kategorije akademskih stopenj

Obstaja na stotine različnih akademskih nazivov, vendar jih pogosto razvrščamo v nekaj glavnih kategorij. Te kategorije se v posameznih državah in izobraževalnih sistemih lahko imenjujejo različno, vendar imajo podobne funkcije.

Dodiplomski študij: običajno gre za dvoletni študij, ki se pogosto pridobi na nižji šoli.
Ta opis se nanaša na kratke dodiplomske programe (short-cycle), ki v nekaterih sistemih sledijo srednješolskemu izobraževanju. V evropskem okviru Bolonjske reforme so dodiplomski programi pogosto del širšega spektra, ki vključuje tudi tri- ali štiriletne bakalavrske programe. Dodiplomske stopnje običajno prinesejo 60–120 ECTS točk (odvisno od države in programa).
Dodiplomski študij: običajno gre za tri- ali štiriletni študij.
To so običajno bakalavrski programi (npr. BA, BSc) in trajajo približno 3–4 leta (180–240 ECTS v Evropi). Po končanem dodiplomskem študiju študent pridobi naziv, ki mu omogoča zaposlitev v številnih poklicih ali vstop v podiplomske programe.
Licenciat: diploma, ki se podeljuje v nekaterih državah. Z njo se pridobi dovoljenje (licenca) za poučevanje in opravljanje poklica na zadevnem področju. Njena stopnja se razlikuje glede na državo, večinoma je na ravni dodiplomskega študija ali višje. Včasih predstavlja višjo stopnjo.
V nekaterih državah (npr. v nekaterih delih Evrope) je licencjat ekvivalent bakalaurusu; v drugih sistemih lahko pomeni posebno poklicno kvalifikacijo. Pomembno je preveriti, kako ga priznavajo delodajalci in izobraževalne institucije v posamezni državi.

Vse druge stopnje so znane kot "višje stopnje" oziroma podiplomski programi. Namenjene so poglobljenemu študiju ali raziskovanju in pogosto zahtevajo že pridobljeno dodiplomsko izobrazbo.

Magistrski študij: običajno traja eno ali dve leti in se pridobi z obiskovanjem izpopolnjevalnih tečajev in izvajanjem projektov.
Magistrski programi (npr. MA, MSc, MBA) običajno trajajo 1–2 leti (60–120 ECTS v Evropi). Namenjeni so specialističnemu znanju, raziskovanju ali pridobivanju praktičnih vodstvenih veščin. Nekateri magistrski programi zahtevajo zaključni projekt ali diplomsko nalogo.
Doktorski študij: običajno traja od 4 do 6 let in oseba mora napisati doktorsko disertacijo, ki temelji na novih raziskavah na njenem študijskem področju.
Doktorski programi (PhD ali drugi strokovni doktorati) vključujejo poglobljeno raziskovalno delo in pogosto tudi poučevanje ali sodelovanje v projektih. V Evropi običajno trajajo 3–4 leta, v ZDA pa so lahko daljši (4–6 let), odvisno od programa in financiranja.

Profesionalne kvalifikacije in članstva

V medicini je članstvo v strokovnih združenjih prav tako pogosto pomemben pokazatelj usposobljenosti; določene štipendije ali statusi so lahko ocenjeni kot višje strokovne stopnje. Primeri: MRCP = član Kraljevega kolegija zdravnikov. Ti nazivi običajno zahtevajo podiplomsko usposabljanje, strokovne izpite in praktične klinične izkušnje.

Zahtevnost predmetov in strokovni jezik

Univerzitetni predmeti, potrebni za magisterij ali doktorat, so pogosto zelo napredni in zahtevni. Predpostavljajo predznanje, pridobljeno na dodiplomskih predmetih, in pogosto uporabljajo veliko strokovnih izrazov. Razlog za to je, da višje stopnje gradijo na znanju, ki ga je študent že osvojil — primer v članku primerja znanje strokovnih izrazov z učenjem latinskih imen kosti v človeškem telesu. Zato je pogosto priporočljivo, da se pred vpisom na podiplomski program preveri seznam potrebnega predznanja in morebitnih obveznih predmetov.

Naslovi in okrajšave

V mnogih državah so diplome označene s črkami, ki jih lahko oseba navede za svojim imenom, npr. John Smith, BA. Dodiplomska diploma je običajno diploma, ki jo prejmete po končani prvi stopnji študija. Dokler študent študira za diplomo, je "dodiplomski študent". Ko diplomira, je "diplomant". Lahko nadaljuje študij in pridobi magisterij ali pa opravi raziskovalno delo in napiše disertacijo ter tako pridobi doktorat (kar ne pomeni vedno zdravniškega doktorata).

Doktorski naziv Juris Doctor (JD) se pridobi s končanjem pravne fakultete v Združenih državah Amerike, Kanadi, Avstraliji in drugih državah skupnega prava. V Združenih državah in drugod morajo imetniki diplome JD za opravljanje odvetniškega poklica opraviti izpit (bar exam) ali izpolniti druge lokalne zahteve za licenciranje.

Primeri pogostih akademskih nazivov

Nekaj primerov diplom in njihovih okrajšav:

Dodiplomski študij umetnosti (BA)
Dodiplomski študij znanosti (BSc)
Bachelor of Music (BMus)
Magisterij umetnosti (MA)
Magisterij znanosti (MS ali MSc)
Magister glasbe (MMus)
Master of Business Administration (MBA)
Magistrski študij javne uprave (MPA)
doktor medicine (MD ali MB, ChB ali druge različice)
Doktorat iz glasbe (DMus)
Doktorat filozofije (PhD ali D.Phil)

Kako izbrati pravo stopnjo

Pri izbiri programa upoštevajte naslednje:

Koliko časa želite vlagati v študij (kratkoročno ali dolgoročno)?
Ali program zahteva določeno predznanje ali izpit za vpis?
Ali potrebujete mednarodno priznano kvalifikacijo (npr. ECTS ujemanje v Evropi)?
Ali program vodi do praktične licence ali profesionalne kvalifikacije (npr. medicina, pravo, učiteljstvo)?
Kakšne so zaposlitvene možnosti po zaključku programa?

Če potrebujete informacije o priznavanju tujih diplom ali primerjavi stopenj med državami, je koristno poiskati nasvete pri uradih za priznavanje izobrazb ali pri univerzitetnih svetovalcih. Akademske stopnje so orodje za strukturiranje učenja in zaposljivosti — pomembno je razumeti, kaj posamezna stopnja konkretno pomeni v vaši državi in v panogi, ki vas zanima.

Sorodne strani

Diploma

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je akademska diploma?

O: Akademska diploma je potrdilo, ki ga študenti prejmejo, ko diplomirajo na univerzi. Dokazuje, da so uspešno končali pouk in opravili zaključni izpit, ter je uradno potrdilo.

V: Kako dolgi so tečaji za različne stopnje?

O: Dolžina tečajev in število predmetov se razlikujeta glede na to, katero visoko šolo obiskujete. Za pridobitev izobrazbe izrednega študenta običajno traja dve leti, za pridobitev izobrazbe dodiplomskega študenta pa tri ali štiri leta. Magistrski študij lahko traja eno ali dve leti, doktorski študij pa običajno traja od štiri do šest let.

V: Kateri so primeri višjih stopenj?

O: Višje stopnje vključujejo magistrske in doktorske diplome ter v nekaterih državah tudi licenciatske stopnje. V medicini se za višjo stopnjo kvalifikacije štejejo tudi članstvo v strokovnih združenjih in štipendije, ki zahtevajo podiplomsko usposabljanje in praktične izkušnje.

V: Kaj srednje šole podeljujejo maturantom?

O: Srednje šole v Združenih državah Amerike maturantom ne podeljujejo akademskih nazivov, temveč diplome; te diplome ne veljajo za uradna pooblastila, kot veljajo akademske nazive.

V: Ali so predmeti višje stopnje težki, ker predvidevajo znanje iz prejšnjih univerzitetnih predmetov?

O: Da, predmeti višje stopnje, kot so tisti, ki so potrebni za pridobitev magistrske ali doktorske diplome, pogosto predvidevajo znanje iz prejšnjih študijskih programov; to vključuje poznavanje tehničnih izrazov, kot so latinska imena za kosti v človeškem telesu, ki bi jih bilo zelo težko razumeti brez predhodnega znanja iz dodiplomskega študija.

V: Ali obstaja način, da lahko ljudje z diplomo to navedejo za svojim imenom?

O: Da, mnoge države dovoljujejo, da ljudje z določenimi vrstami akademskih nazivov (na primer diplomo) za svojim imenom navedejo črke, ki označujejo, katero vrsto naziva so pridobili; na primer John Smith BA pomeni, da je John pridobil naziv diplomirani univerzitetni diplomant.